NAJSTAREJŠI ŠENTJERNEJČAN

103-letni partizan Stanko: »Ravno sem hotel napolniti puško, ko se je ustaš dvignil, nameril vame in ustrelil«

Upokojeni kriminalist Lojze Podobnik je spisal knjigo Pogovori s Stankom Kušljanom. Rad se spominja let, ko je s tovariši postavil temelje naše države.
Fotografija: Stanko Kušljan se je na praznik dela udeležil proslave na Javorovici. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Stanko Kušljan se je na praznik dela udeležil proslave na Javorovici. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Najstarejši Šentjernejčan Stanko Kušljan, ki bo v ponedeljek dopolnil častitljiva 103 leta, je dobil svojo knjigo. Spomine, za katere je prav, da nikoli ne gredo v pozabo, je spisal domačin, upokojeni kriminalist Lojze Podobnik, ki se je pisanju literature posvetil po upokojitvi leta 1998.

Avtor knjige Lojze Podobnik FOTO: Osebni arhiv
Avtor knjige Lojze Podobnik FOTO: Osebni arhiv

»Stanko Kušljan je s svojimi dejanji postavil spomenik, ki naj bo v opomin vsem tistim, ki ne spoštujejo domovine, zgodovine in ljudi. Njegov lik naj nam bo zgled, na katerem se lahko učimo graditi bolj zdravo prihodnost,« je o knjigi zapisal Podobnik. Knjiga je sprehod skozi zgodovino in Stankovo življenje od rojstva dalje, avtor pa bralca tudi s pomočjo vprašanj in odgovorov vodi čez zanimive teme. Pogovor začneta o razmerah med vojnama, Stanko zlije svoje spomine tudi na čas med vojno, spregovori o poboju talcev in vzrokih za tako kruto dejanje, pa o Javorovici, kjer je bil pokol partizanskega bataljona …

Strel v prsi

Stanko se je rodil v številni družini, saj je bilo sedem otrok, on je bil četrti po vrsti, doma so imeli žago in mlin, zato so morali otroci zgodaj poprijeti za delo, ima še tri polbrate. Stanko se je učil za krojača, nekaj časa je delal v Višnji Gori, potem je šel služit vojaški rok. V tem času se je začela vojna, in še vedno se živo spominja, kako se je v skupini šestih Slovencev peš odpravil proti domu.

Doma se je kmalu pridružil organizaciji Osvobodilne fronte, 9. marca 1942 se je priključil Gorjanskemu bataljonu na Kočevskem, potem je bil v Cankarjevi brigadi. 30. junija 1944 je bil ranjen na Hrvaškem, ko so napadli Bosiljevo. Še vedno se živo spominja tistega dne in ustaša, ki je uperil puško vanj.

»Puško sem imel prazno. Ravno sem jo hotel napolniti, ko se je ustaš dvignil, nameril vame in ustrelil. Vrgel sem se na tla, a v tistem sem jih že dobil. Zadel me je v prsi, a je šla krogla ven na hrbtu. Še sreča, da je šla le skozi mehka tkiva, čeprav tik ob hrbtenici. Zaradi poškodbe sem imel težave zaradi krvavitve v pljučih, a spet sem imel srečo,« obuja spomine na vojna leta in doda, da je v bojih padlo veliko njegovih soborcev, in to je zelo hudo, ko zgubiš tovariša. Rad se spominja let, ko je s partizani postavil temelje naše države, na tekočem je tudi s sedanjim dogajanjem, do katerega je v marsičem kritičen, in boli ga, ko posluša, kako nekateri blatijo partizanstvo in narodnoosvobodilni boj. Rad poudari, da moramo spoštovati zgodovino, če hočemo zgraditi zdravo prihodnost. Stanko Kušljan je nosilec partizanske spomenice, ima medaljo za hrabrost in je prejemnik številnih drugih priznanj. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije