BRNIK
14 prevoznikov na 15 destinacij
Z brniškega letališča lahko trenutno letimo na pet destinacij, s poletjem si obetajo nove; ljubljansko letališče s certifikatom zagotavlja varne razmere za potnike in zaposlene.
Odpri galerijo
Z letališča Jožeta Pučnika trenutno leti pet prevoznikov. FOTO: Leon Vidic
Letalski promet z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je še vedno močno odvisen od omejitev pri prehodu meja in drugih restriktivnih ukrepov v posameznih državah pa tudi okrevanja povpraševanja po poletih. Ker se bližajo prvomajski prazniki, smo se pozanimali, kam bomo predvidoma lahko odšli tudi z letalom.
Kot pojasnjuje Brigita Zorec z brniškega letališča, je dejanska vzpostavitev linij odvisna od epidemiološke situacije v Sloveniji in na navedenih destinacijah ter s tem povezanih tveganj, omejitev gibanja in pogojev za prehajanje meja. »Veseli nas, da so za nekatere linije na voljo letalske vozovnice, kar pomeni, da obstaja povpraševanje za potovanje z ljubljanskega letališča in nazaj v 2021.,« pravi Zorčeva.
Mednarodne polete v Slovenijo trenutno opravljajo prevozniki Aeroflot, ki enkrat na teden leti v Moskvo, Air France, ki vas dvakrat na teden popelje v Pariz, Air Srbija pa trikrat na teden v Beograd, prav tolikokrat lahko s Turkish Airlines poletite v Istanbul, šestkrat na teden pa lahko z Lufthanso poletite v Frankfurt.
Začetek poletne sezone je zaradi epidemičnih razmer še vedno zaznamovan z zmanjšanim obsegom potniških poletov, v vrhuncu sezone pa bo, po trenutnih napovedih, letelo 14 prevoznikov na 15 destinacij. Že konec aprila bi lahko leteli v Varšavo, maja pa bi lahko z brniškega letališča poleteli v Amsterdam, Antalyo, Bruselj in na londonsko letališče Gatwick. Z junijem se obetajo poleti še na londonski Heatrow, v Zürich in Helsinke.
Na brniškem letališču ob ugodnih razmerah za ponovno oživitev počitniškega turizma pričakujejo, da bo čarterski promet v poletnem obdobju stekel celo v večjem obsegu kot prejšnjo sezono. »Turistične agencije bodo z Brnika organizirale potovanja na grške otoke, v turško Antalyo, v egiptovski Šarm el Šejk in Hurgado ter Barcelono,« pravijo. Ker pa skoraj vsak dan prihaja do sprememb pri napovedi in izvedbi poletov, potnikom svetujejo, da se za natančne informacije o možnostih poletov v realnem času pozanimajo na spletnih straneh prevoznikov ali prodajnih mestih, kjer so kupili letalsko vozovnico.
Še vedno namreč na prvem mestu ostaja varnost potnikov. »Za varen sprejem potnikov in varno delo zaposlenih smo na ljubljanskem letališču uvedli številne ukrepe, za kar smo pri mednarodnem združenju letališč ACI (Airport Council International) pridobili tudi certifikat AHA (Airport Health Accreditation), ki potrjuje, da zagotavljamo varne razmere,« pojasnjujejo na brniškem letališču. Gre za zaščitne ukrepe, kot so razkuževanje, uporaba zaščitnih mask, primerna razdalja, s katerimi potrdili lahko potujete, pa je seveda odvisno od tega, ali ste koronavirus že preboleli.
Ravno te dni pa so članice EU na veleposlaniški ravni dosegle dogovor o skupnem stališču do covidnega potrdila, ki bo njihov mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da je potrdilo, ki naj bi Evropejcem olajšalo potovanja v pandemiji, nared do poletja. Med ključnimi dopolnili članic k osnovnemu predlogu Evropske komisije je poudarek dejstva, da to potrdilo ni pogoj za prosto gibanje in ni potovalni dokument, s čimer se želi poudariti načelo nediskriminacije, še zlasti v odnosu do necepljenih.
Lani je v prvih treh mesecih poletelo skoraj 200.000 ljudi, v enakem obdobju letos dobrih 18.000. FOTO: Leon Vidic
Poletni čarterji
Mednarodne polete v Slovenijo trenutno opravljajo prevozniki Aeroflot, ki enkrat na teden leti v Moskvo, Air France, ki vas dvakrat na teden popelje v Pariz, Air Srbija pa trikrat na teden v Beograd, prav tolikokrat lahko s Turkish Airlines poletite v Istanbul, šestkrat na teden pa lahko z Lufthanso poletite v Frankfurt.
Začetek poletne sezone je zaradi epidemičnih razmer še vedno zaznamovan z zmanjšanim obsegom potniških poletov, v vrhuncu sezone pa bo, po trenutnih napovedih, letelo 14 prevoznikov na 15 destinacij. Že konec aprila bi lahko leteli v Varšavo, maja pa bi lahko z brniškega letališča poleteli v Amsterdam, Antalyo, Bruselj in na londonsko letališče Gatwick. Z junijem se obetajo poleti še na londonski Heatrow, v Zürich in Helsinke.
V kako veliki krizi se je znašla tudi letalska industrija, pričajo številke. Tako je denimo januarja lani z brniškega letališča poletelo 75.495 potnikov, letos januarja pa 4923. Februarja je v tujino poletelo 79.776 potnikov, letos 5534. Marca lani, ko je vlada 17. marca z odlokom popolnoma prepovedala mednarodni potniški promet za skoraj tri mesece, se je število potnikov tako rekoč prepolovilo, potovalo je 36.368 ljudi. Prejšnji mesec je z letališča poletelo 7907 potnikov.
Na brniškem letališču ob ugodnih razmerah za ponovno oživitev počitniškega turizma pričakujejo, da bo čarterski promet v poletnem obdobju stekel celo v večjem obsegu kot prejšnjo sezono. »Turistične agencije bodo z Brnika organizirale potovanja na grške otoke, v turško Antalyo, v egiptovski Šarm el Šejk in Hurgado ter Barcelono,« pravijo. Ker pa skoraj vsak dan prihaja do sprememb pri napovedi in izvedbi poletov, potnikom svetujejo, da se za natančne informacije o možnostih poletov v realnem času pozanimajo na spletnih straneh prevoznikov ali prodajnih mestih, kjer so kupili letalsko vozovnico.
Varnost na prvem mestu
Še vedno namreč na prvem mestu ostaja varnost potnikov. »Za varen sprejem potnikov in varno delo zaposlenih smo na ljubljanskem letališču uvedli številne ukrepe, za kar smo pri mednarodnem združenju letališč ACI (Airport Council International) pridobili tudi certifikat AHA (Airport Health Accreditation), ki potrjuje, da zagotavljamo varne razmere,« pojasnjujejo na brniškem letališču. Gre za zaščitne ukrepe, kot so razkuževanje, uporaba zaščitnih mask, primerna razdalja, s katerimi potrdili lahko potujete, pa je seveda odvisno od tega, ali ste koronavirus že preboleli.
191.639 potnikov je letelo lani v prvih treh mesecih, letos le 18.368.
Ravno te dni pa so članice EU na veleposlaniški ravni dosegle dogovor o skupnem stališču do covidnega potrdila, ki bo njihov mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da je potrdilo, ki naj bi Evropejcem olajšalo potovanja v pandemiji, nared do poletja. Med ključnimi dopolnili članic k osnovnemu predlogu Evropske komisije je poudarek dejstva, da to potrdilo ni pogoj za prosto gibanje in ni potovalni dokument, s čimer se želi poudariti načelo nediskriminacije, še zlasti v odnosu do necepljenih.
