V JADRANU
150 delfinom so vzeli prstne odtise
Po najnovejših ocenah strokovnjakov v našem morju stalno živi skoraj 100 delfinov.
Odpri galerijo
V restavracijah na piranski Punti se zlasti ob večerih kaj lahko zgodi, da gosti sredi gurmanskih užitkov nenadoma začnejo zapuščati omizja. Vsi so kar naenkrat na bližnjih skalah ob morju – na ogledu mimoplavajoče in prav nastopaško razpoložene skupine igrivih delfinov.
Po zaslugi Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos je o teh prebivalcih našega morja znanega vsako leto več. Vse več je tudi radovednežev, ki s kopnega radovedno pogledujejo za njimi. Med najboljša mesta za opazovanje spadajo prav skale na piranski Punti, ki se jim včasih približajo tudi na manj kot 50 metrov, radi pa »nastopajo« tudi v Mesečevem zalivu, pred Izolo in Koprom.
»V slovenskem morju smo doslej identificirali več kot 150 delfinov. Med njimi večkrat videvamo 70 do 100 takšnih, za katere lahko rečemo, da so iz naše populacije. So pa tudi taki, ki jih opazimo le vsakih nekaj let. Tu se prehranjujejo, igrajo, počivajo, in kar je nadvse spodbudno, tudi razmnožujejo ter vzgajajo mladiče. Seveda zaplavajo tudi v okoliške hrvaške in italijanske vode, vendar je naše morje za nekatere med njimi življenjski prostor, od katerega se ne oddaljujejo veliko,« pravi raziskovalka delfinov Ana Hace.
Člani društva Morigenos zapisujejo podatke o njihovi poziciji, številu, premikih, prisotnosti mladičev, odnosih med njimi. Delfine zaradi identifikacije fotografirajo. O tem predsednik Morigenosa Tilen Genov pravi: »Poznamo jih po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Na hrbtnih plavutih, ki so lahko različnih oblik, imajo individualne brazgotine, zareze, praske oziroma poškodbe, kar je neke vrste delfinov prstni odtis. Te poškodbe dobijo, ko se igrajo, tepejo ali srečujejo z drugimi morskimi živalmi. Vsaka plavut je edinstvena in lahko veliko pove tudi o burnosti življenja posameznega delfina.«
Med tistimi, ki jim lahko rečemo naši, jih je tako večina identificirana in vsakemu so dali ime. Več o teh sesalcih je bilo mogoče izvedeti v soboto v Piranu, kjer je Morigenos pripravil že 12. Dan delfinov. Obiskovalci so lahko ob pestrem zabavno-izobraževalnem programu iz prve roke od aktivistov društva izvedeli vse o teh priljubljenih sesalcih v slovenskem morju. Gre za vrsto delfinov velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta pri nas.
Ocenjujejo, da je populacija naših delfinov dokaj stabilna, in zatrjujejo, da bo prijetnih srečanj z njimi še precej, če bomo znali ohranjati morski ekosistem. Tako Genov pravi: »Če delfinov v našem morju ne bi bilo oziroma bi njihovo število padalo, bi bil to znak, da je morje že zelo degradirano. So na vrhu morske prehranjevalne verige in precej dolgo živijo, zato lahko s proučevanjem delfinov ugotovimo, kaj se dogaja v morskem ekosistemu, saj se spremembe v njem kažejo na njih,« poudari Tilen Genov.
Na Dnevu delfinov je bilo mogoče iz prve roke pobliže spoznati življenje teh morskih sesalcev in tudi doživeti izkušnjo raziskovanja. Obiskovalci so se v želji po srečanju z delfini z ladjico Solinarko odpravili na enourni panoramski izlet ob slovenski obali. Lahko so se povzpeli na zvonik cerkve svetega Jurija in se pridružili ekipi Morigenosa med iskanjem in opazovanjem delfinov s kopnega. Na svetilniku na Punti so predstavili izobraževalno razstavo in razstavo fotografij. Otroci so se odpravili na delfinovo pot, ki je potekala po Piranu. To je bila izobraževalna pot, na kateri se je lahko izvedelo marsikaj o delu društva, zvečer pa je sledila še interaktivna predstavitev o delfinih in projekcija dokumentarnega filma.
Slovenske delfine je mogoče posvojiti. »To ne pomeni, da ga boste dobili za domov,« se nasmeje raziskovalka Ana Hace. Posvojenca lahko z denarnim prispevkom podpirate na daljavo, denar pa društvo namenja za varstvo delfinov in raziskovanje. Ob posvojitvi dobite certifikat, življenjepis in sliko posvojenca.«
Po zaslugi Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos je o teh prebivalcih našega morja znanega vsako leto več. Vse več je tudi radovednežev, ki s kopnega radovedno pogledujejo za njimi. Med najboljša mesta za opazovanje spadajo prav skale na piranski Punti, ki se jim včasih približajo tudi na manj kot 50 metrov, radi pa »nastopajo« tudi v Mesečevem zalivu, pred Izolo in Koprom.
»V slovenskem morju smo doslej identificirali več kot 150 delfinov. Med njimi večkrat videvamo 70 do 100 takšnih, za katere lahko rečemo, da so iz naše populacije. So pa tudi taki, ki jih opazimo le vsakih nekaj let. Tu se prehranjujejo, igrajo, počivajo, in kar je nadvse spodbudno, tudi razmnožujejo ter vzgajajo mladiče. Seveda zaplavajo tudi v okoliške hrvaške in italijanske vode, vendar je naše morje za nekatere med njimi življenjski prostor, od katerega se ne oddaljujejo veliko,« pravi raziskovalka delfinov Ana Hace.
Veliko seksajoDelfini velike pliskavke živijo od 50 do 60 let. Zrastejo do tri metre, odrasle živali imajo okoli 250 kg in na dan lahko preplavajo kar 80 km. Parijo se vse leto z več partnerji, spolnost je sestavni del vzdrževanja stikov v skupini, del njihove družabnosti. Pri hrani delfini niso izbirčni. Najraje imajo plave ribe, jejo pa tudi druge morske organizme.
Člani društva Morigenos zapisujejo podatke o njihovi poziciji, številu, premikih, prisotnosti mladičev, odnosih med njimi. Delfine zaradi identifikacije fotografirajo. O tem predsednik Morigenosa Tilen Genov pravi: »Poznamo jih po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Na hrbtnih plavutih, ki so lahko različnih oblik, imajo individualne brazgotine, zareze, praske oziroma poškodbe, kar je neke vrste delfinov prstni odtis. Te poškodbe dobijo, ko se igrajo, tepejo ali srečujejo z drugimi morskimi živalmi. Vsaka plavut je edinstvena in lahko veliko pove tudi o burnosti življenja posameznega delfina.«
Med tistimi, ki jim lahko rečemo naši, jih je tako večina identificirana in vsakemu so dali ime. Več o teh sesalcih je bilo mogoče izvedeti v soboto v Piranu, kjer je Morigenos pripravil že 12. Dan delfinov. Obiskovalci so lahko ob pestrem zabavno-izobraževalnem programu iz prve roke od aktivistov društva izvedeli vse o teh priljubljenih sesalcih v slovenskem morju. Gre za vrsto delfinov velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta pri nas.
Ocenjujejo, da je populacija naših delfinov dokaj stabilna, in zatrjujejo, da bo prijetnih srečanj z njimi še precej, če bomo znali ohranjati morski ekosistem. Tako Genov pravi: »Če delfinov v našem morju ne bi bilo oziroma bi njihovo število padalo, bi bil to znak, da je morje že zelo degradirano. So na vrhu morske prehranjevalne verige in precej dolgo živijo, zato lahko s proučevanjem delfinov ugotovimo, kaj se dogaja v morskem ekosistemu, saj se spremembe v njem kažejo na njih,« poudari Tilen Genov.
Na Dnevu delfinov je bilo mogoče iz prve roke pobliže spoznati življenje teh morskih sesalcev in tudi doživeti izkušnjo raziskovanja. Obiskovalci so se v želji po srečanju z delfini z ladjico Solinarko odpravili na enourni panoramski izlet ob slovenski obali. Lahko so se povzpeli na zvonik cerkve svetega Jurija in se pridružili ekipi Morigenosa med iskanjem in opazovanjem delfinov s kopnega. Na svetilniku na Punti so predstavili izobraževalno razstavo in razstavo fotografij. Otroci so se odpravili na delfinovo pot, ki je potekala po Piranu. To je bila izobraževalna pot, na kateri se je lahko izvedelo marsikaj o delu društva, zvečer pa je sledila še interaktivna predstavitev o delfinih in projekcija dokumentarnega filma.
Slovenske delfine je mogoče posvojiti. »To ne pomeni, da ga boste dobili za domov,« se nasmeje raziskovalka Ana Hace. Posvojenca lahko z denarnim prispevkom podpirate na daljavo, denar pa društvo namenja za varstvo delfinov in raziskovanje. Ob posvojitvi dobite certifikat, življenjepis in sliko posvojenca.«