17 bombardiranj: letalske bombe so ubile 100 Novomeščanov (FOTO)
Med drugo svetovno vojno je Novo mesto z bližnjo okolico doživelo vsaj 17 bombardiranj, raketiranj in obstreljevanj, ki so jih zagrešili nemško, zavezniško in tudi partizansko letalstvo. Najhujša so bila tri nemška bombardiranja, ki so zahtevala veliko žrtev in povzročila ogromno materialno škodo, številne hiše so bile porušene. Skupno število žrtev vseh bombardiranj med vojno, ki so navedene na več spomenikih, je okoli sto.
17 bombardiranj Novega mesta z okolico med drugo svetovno vojno
Na razstavi z naslovom In Novo mesto? kustosinje Dolenjskega muzeja Marjete Bregar obravnavajo nemške letalske napade in zlo druge svetovne vojne. »Vojna je strahotna zadeva, vojna ni pravična, za nikogar. A vojne so del naše preteklosti, čeprav zelo boleče in tragične. Kljub temu se iz njih lahko rojeva tudi novo življenje. Ob tem se spominjamo tako tovrstnih dogodkov kot nepotrebnih in nesmiselnih žrtev. In upam, da se tudi zavedamo, kako veliko bogastvo je mir,« je Bregarjeva strnila misli in popeljala številne obiskovalce po mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu, obogateni z ohranjeno kulturno dediščino na številnih panojih s fotografijami, dokumenti, načrti, dnevniškimi in spominskimi zapisi, pa tudi predmeti, povezanimi z bombardiranji in letalskimi napadi.
Povojno okrevanje
Skozi okvir vrat, izdelanih v lesarskih šolskih delavnicah novomeškega centra, je segel pogled na kolaž fotografij vojnih ran, tako človeških kot materialnih, ter povojne zagnanosti pri obnovi tedanje podobe mesta, ki ga danes ni več mogoče prepoznati. Panoji z zajetnim katalogom razkrijejo številne spominske zapise Franca Kokovice, dnevnike Leopolda Ciglerja, Ivana Dolenca, Slavke Kersnik, Slavice Moškon, prošta Karla Čerina ter pisma družine Mikolič. Poleg prispevkov avtorice Bregarjeve sta katalog, ki ga je skupaj z razstavo oblikovala Maja Rudolf Markovič, popestrili arhitektka Natalija Zanoški s prispevkom Urbano tkivo Novega mesta med mirom in vojnami in umetnostna zgodovinarka Katarina Dajčman s prispevkom Socialistična umetnost; po vojni delujoči umetniki in spomeniški kompleks Na vratih.
Vojna je strahotna zadeva, vojna ni pravična, za nikogar.
Po tragičnem bombardiranju 1943. se je začela obnova porušenega mesta; nanj je posijalo sonce, začelo se je postopno in premišljeno okrevanje. Pri povojni obnovi je zelo veliko delo opravil arhitekt Marjan Mušič, prvi predlog regulacijskega načrta mestnega jedra je že leta 1944 pripravil arhitekt Božidar Gvardijančič, neprecenljivo je tudi povojno delo Hermana Husa in Marjana Mušiča.
Letalske napade na Novo mesto je pred več kot 20 leti na razstavi in v katalogu že obravnaval arhivist Marko Polenšek, ki je v ospredje postavil tragične zgodbe žrtev. Tematiko so v preglednih zgodovinskih orisih splošno predstavljali tudi nekdanji kustosi Dolenjskega muzeja, še zlasti Anton Štampohar in Zdenko Picelj.
