20.000 lučk za božično pravljico

Na dvorišču hiše Simlerjevih v Visočah vsak dan ob 17. uri zagori okoli 20.000 lučk. Toliko, kot je občanov občine Šentjur. »Torej ena lučka za vsakega občana,« pove Klavdija Simler, vsestranska umetnica, ki je bila lani v tem času v Vatikanu, saj so bile njene jaslice, ki jih je izdelala iz paus papirja, izbrane in uvrščene na razstavo sto najlepših.

Simlerjeva je ena tistih, ki se ji nenehno porajajo nove in nove zamisli, s katerimi bi lahko razveselila čim več ljudi. Obvlada vse vrste ročnih spretnosti, kadar je ne vidimo s čopičem in barvami v roki, pa peče dih jemajoče sladice in oblikuje torte. A že lani se ji je porodila ideja, da bi si kar na domačem dvorišču pričarala čisto pravo božično pravljico. In to ji je s pomočjo domačih letos tudi uspelo. Na dvorišču so tako na ogled prave domače kozjanske jaslice, ki pa jih, žal, zaradi epidemioloških razmer trenutno lahko občudujejo le občani Šentjurja. Če se bodo v času praznikov ukrepi sprostili, pa Simlerjeva upa, da jih bodo lahko prišli pogledat tudi od drugod, saj je res škoda, da projekta, v katerega je bilo vloženega skoraj leto dni trdega dela, ne bi videlo čim več ljudi.

V naravni velikosti

»Pravzaprav se vsako leto lotim kakšnega novega projekta, moji izdelki z različnih področij pa so predstavljeni tako doma kot drugod po svetu. A letos sem večino časa posvetila izdelavi jaslic, in to v naravni velikosti. Za Sveto družino sem na les prerisala like resnične štiričlanske družine iz Laškega, ki ob različnih priložnostih obleče kozjansko narodno nošo iz leta 1910, in tudi zibelka z detetom je naslikana po originalu iz tistega obdobja. Dodala pa sem kmečko orodje in pripomočke za delo s sosednje kmetije. Štalca je narejena iz lesa iz lokalnega gozda. Tudi živali so slovenske avtohtone pasme,« pravi Simlerjeva. Tako je v jaslih vol, ki je cikasto govedo, ovčke so jezersko-solčavske pasme, kokoške pa štajerske. Prav tako lahko vidimo kranjsko čebelo. Medtem ko se razgledujemo po dvorišču, se v ozadju sliši glasba, božične pesmi v izvedbi lokalne glasbenice, citrarke Jasmine Levičar. »Postavili smo tudi pravljično Božičkovo pekarno, v kateri pečem sladke dobrote. Da obiskovalcev ne bi prehudo zeblo, pa smo poskrbeli še za čaroben odprt kamin, ki ob večerih prav prijetno pogreje,« še pove Simlerjeva. In še to. Lučke so virtualno prvič prižgali na dan in ob isti uri, kot so jih na slovenski smreki prižgali tudi v Vatikanu. Sicer pa se prižgejo vsak dan ob 17. uri in svetijo do 22. ure.