20 let je hčer nosila po stopnicah

Pred dnevi je tudi 20-letno dekle Adrijana Bedek iz Bodoncev, prijetne vasice na Goričkem, skupaj s svojimi starši lažje zadihala. S pomočjo širše skupnosti, zlasti občine Puconci, ki je že novembra lani, skupaj z Zvezo kulturnih in turističnih društev, pripravila dobrodelni koncert za zbiranje sredstev za nakup notranjega dvigala, s katerim bi se Adrijana lahko zapeljala gor in dol. Seveda ste družini Bedek v veliki meri pomagali tudi bralke in bralci Slovenskih novic, ki ste sredstva prispevali prek Krambergerjevega sklada. Enako kot Adrijana se pridobitve veselita tudi mama Manuela in oče Vendel, saj je prišel dan, ko jima več ni treba po stopnicah gor in dol nositi odraslega dekleta. Ko je bila manjša, je šlo lažje, zdaj pa so bile težave, zlasti ko jo je morala iz garaže v pritličju spraviti v zgornji stanovanjski del hiše mama sama. Oče je namreč večji del dneva odsoten zaradi službe v Avstriji, kjer dela kot gradbinec tudi po 12 ur.


Akcija se je končala natanko po letu dni, čemur je nekoliko botrovala tudi epidemija. Zbranih je bilo 9190, dvigalo pa je stalo 13.500 evrov. Preostali del zneska (3500 evrov) smo prispevali iz Krambergerjevega sklada, nekaj pa so dodali iz družinskega proračuna. Dobavitelj dvigala iz Italije je bilo podjetje Simbilift iz Maribora, zaradi prilagojenih mer pa je tudi dobava trajala dalj časa.

Osebna asistentka

Kot so nas obvestili zadovoljni Bedekovi, je vgradnja notranjega dvigala v stanovanjski hiši zaključena, družini pa to omogoča lažje premagovanje vsakodnevnih ovir. Adrijana je težje gibalno ovirana in priklenjena na invalidski voziček, ima težjo motnjo v duševnem razvoju in minimalni ostanek vida. Kljub vsemu dekle, ki ga še pri dvajsetih vozijo v osnovno šolo s prilagojenim programom (OŠ IV Murska Sobota), ni obupalo. Dvigalo ji bo vsaj za malenkost olajšalo življenje, pa tudi njenima najbližjima, še zlasti krhki, a žilavi mami Manueli, ki jo ob odsotnosti očeta največ prenaša po stopnicah gor in dol in ji kot osebna asistentka 24 ur na dan stoji ob strani.


»Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali, ki so s svojimi darovi Adrijani dali popotnico za boljše in kakovostnejše življenje ter meni in možu olajšali vsakodnevni napor. Še zlasti hvala bralcem Slovenskih novic, ki so zbrali lep znesek, saj dejansko nismo pričakovali toliko, kajti tovrstnih potreb po državi je veliko,« nam je razložila mama Manuela. »Najtežje jo je bilo prenašati od avtomobila do kuhinje in njene sobe, ki sta v nadstropju, saj je nismo mogli kar pustiti spodaj v garaži,« je potarnala.

Pomoč prijateljev

Edinka Adrijana se je Manueli in Vendelu rodila pred 20 leti v murskosoboški bolnišnici v Rakičanu, kjer so že takoj ugotovili, da je z njo nekaj narobe. Po rojstvu je poldrugi mesec, zaradi cerebralne paralize, ostala v soboški bolnišnici, nato pa še mesec dni v UKC Ljubljana, kjer se je potrdila ugotovitev iz Murske Sobote.


»S tem sva se morala sprijazniti in še vedno je Adrijana naš sonček, ki ga nič na svetu ne more zamenjati. Vsak dan jo vozim v šolo, kjer se dobro razume s prijatelji. Sprva je zelo dobro, a po kakšnih treh urah, ko izgubi koncentracijo, je z njo bistveno težje,« je pojasnila mama, ki jo pri ureditvi doma, v katerega so se preselili pred sedmimi leti, čaka še veliko opravil. K sreči je Vendel gradbinec in tudi njegovi prijatelji, ki so mu pri hiši veliko pomagali, so iz stroke. Verjame, da bodo hišo nekoč vendarle dokončali, zdaj pa ga najbolj veseli to, da je svojima ljubljenima z vgradnjo dvigala nekoliko olajšal življenje.