200. lunohod: ob polni luni v Nebesa (FOTO)
»Ko sonce zaide in dan se konča, luna postane kraljica neba,« je zbrane pozdravila Andreja Udovč, članica Planinskega društva Polet Šentrupert. Ura je bila nekaj minut čez šesto, navdušeni lunohodci pa so bili že na cilju – v Nebesih, na prijetni turistično-izletniški točki nad Šentrupertom, kamor so odšli na jubilejni, že 200., pohod ob polni luni! Tovrstna hoja ima na Dolenjskem dolgo brado.
»Ko je Šentrupert postal občina, so se društva odločila, da pripravijo kakšen dogodek, ki bo popestril tukajšnje dogajanje. Tudi planinci smo bili odločeni, da se česa spomnimo. Na misel mi je prišel Polhov Gradec, kjer pripravijo pohod ob vsaki prvi polni luni v letu. Predlagal sem, da bi imeli v Šentrupertu pohod vsak mesec ob polni luni. Pa so mi rekli, če sem kaj pil. K sodelovanju sem povabil prijatelja Joška, podprl me je. Na trgu sva na oglasno desko nalepila vabilo. Kar 17 jih je prišlo,« se Viki Uhan spominja začetkov, 1. pohod ob polni luni je bil zdaj že daljnega 3. januarja 2007.
Tudi slepi in slabovidni
»Vsak lunohod se začne pred gotsko lepotico sv. Ruperta. Viki Uhan je vodil prvih 50 lunohodov, naslednjih 100 naš vodnik Jože Bučar, zadnjih 50 naš markacist in gorski stražar Peter Slapšak. V vseh teh letih je bilo zelo malo odpovedi, zadnja leta je malce ponagajala korona. Udeležujejo se jih pohodniki vseh starosti. Septembra 2009 smo organizirali vseslovensko srečanje lunohodcev, prišli so iz Sevnice, s Polzele in Ptuja.
Čeprav je tri dni prej deževalo, celo poplave so bile, se nas je ob rahlem pršenju iz Šentruperta v Nebesa odpravilo več kot 200. Preden smo se začeli vračati v dolino, je veselo razpoloženje okrepila polna luna, ki je priplavala izza belih oblakov. Umetniški vtis so polepšale strele, ki so zaradi naelektrenosti ozračja preskakovale z oblaka na oblak. Nepozabno,« je vtise strnil Bojan Brezovar, svojčas predsednik Turističnega društva Šentrupert, danes pa podpredsednik PD Polet Šentrupert.
»Ob 199. lunohodu so se nam pridružili slepi in slabovidni planinci, ki jih v sklopu akcije InPlaninec vodi Jurček Nowakk s svojo ekipo, pri organizaciji pa je sodeloval naš dolgoletni vodnik Marjan Kobav. Skupaj se nas je zbralo več kot 100. Potrudili smo se, da jim je bilo lepo,« še pove Brezovar. »Vesel sem, ker je PD Polet Šentrupert tako aktivno in tradicionalno organiziral tale pohod v Nebesa. Vse to lepo prispeva še k večji prepoznavnosti našega kraja, občine, naše doline,« je pred startom pozdravil pohodnike novi župan Tomaž Ramovš, ki tokrat ni mogel na pohod, gre pa sicer večkrat po tej poti. Ne nazadnje tudi zato, ker te kraje dobro pozna – prababica je bila iz Nebes, praded iz okoliškega Pekla, sam pa izhaja iz Paradiža.
Kot ima vsak mesec svoje ime, ima svoje specifično poimenovanje tudi polna luna. Januarja jo imenujejo volčja luna, februarja je t. i. snežna luna, potem pa si sledijo od marca do decembra deževnikova, rožnata, cvetna, jagodna, jelenova, jesetrova, žetvena, lovska, bobrova in hladna luna.
Zvonovi sv. Ruperta so odbili 16.30, ko je skoraj 100 pohodnikov krenilo na pot. »A bo luna?« je bilo slišati v karavani, ki je grizla kolena navkreber. »Bo, zagotovo se bo pokazala,« je miril glas izkušenega pohodnika.
Dobrih 15 minut pod vrhom se je skupina ustavila. Dobrodušni domačin, tudi praporščak PD Polet, Franc Brcar, je v svoji zidanici pripravil okrepčilo za vse, pa je bilo takoj lažje do cilja. Nekaj sto metrov pred vrhom se je izza gozda pokazala luna, veselju ni bilo ne konca ne kraja. »Prišel sem s prijatelji. Nisem prvič, rad pridem predvsem zaradi druženja. Nikoli nam ni dolgčas, ko je harmonika z nami,« nam je povedal 75-letni domačin Tone, ki se spomni, kako je njegov ata domov prinesel rabljeno harmoniko. Tone se je je naučil igrati, zdaj pa rad raztegne meh ob druženju lunohodcev v Nebesih, tudi tokrat je bilo tako. »Rada grem v Nebesa, tudi ko ni lunohoda. Sicer pa imam rada druženje z lunohodci,« se je 200. lunohoda razveselila Breda z Mirne. Prihodnji mesec pa spet v Nebesa.
