29.000 resno materialno in socialno ogroženih

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je potekal 82. Vanekov večer z naslovom Socialna država in revščina. Na njem so sodelovali dr. Darja Senčur Peček, dr. Vesna Leskošek, dr. Srečo Dragoš in dr. Etelka Korpič Horvat, ki je pogovor tudi vodila.

V Sloveniji je leta 2022 pod pragom revščine živelo kar 251.000 ljudi, med njimi je bilo 29.000 resno materialno in socialno ogroženih. Kot je bilo slišati na dogodku, pa niso reveži le nezaposleni, temveč tudi mnogi zaposleni, upokojenci in invalidi.

Za nekdanjo ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat je prav revščina eden temeljnih problemov današnjega sveta. Čeprav je OZN napovedal, da se bo uresničil cilj odpraviti vse oblike revščine do leta 2030, pa je Korpič Horvatova dejala: »Žal je treba uresničitev tega cilja podaljšati, saj se predvsem zaradi vojn, podnebnih razmer in drugih dejavnikov revščina povečuje.«

Zbrane je pozdravil gostitelj, predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Marjan Šiftar. FOTO: Oste Bakal

Srečo Dragoš je izpostavil glavne težave obstoječega sistema socialnih pravic, ki da je preveč razdrobljen, nepregleden in na prenizki ravni. »Najboljši, najlažji in najhitrejši ukrep za odpravo slabosti socialne države je univerzalni temeljni dohodek. Njegova uvedba bi imela številne prednosti na različnih področjih, bil pa bi finančno izvedljiv tudi ob sedanjih fiskalnih pogojih, saj ne zahteva uvajanja novih davkov niti povišanja obstoječih,« je prepričan.

Za dr. Darjo Senčur Peček pa velik problem predstavljajo nestandardne oblike dela. Po njenem so delavci v »nestandardnih oblikah dela, še posebno navidezni samozaposleni in drugi prekarni delavci, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in za določen čas, tudi v Sloveniji bolj izpostavljeni tveganju revščine kot delavci s standardno zaposlitvijo«.

Po mnenju dr. Vesne Leskošek se razumevanje socialne države spreminja, pojavljajo pa se novi, upravljavski koncepti, kot je investicijska država ali pa aktivacijske politike, ki predpostavljajo, da lahko vključitev na trg dela reši socialne probleme, posameznik pa mora sprejeti več odgovornosti za svoj družbeni in ekonomski položaj. »Takšne politike poglabljajo in razširjajo revščino, saj jo napačno razumejo,« je poudarila Leskoškova.