PRIČEVANJE
Devetindvajsetletnik v bolnišnici: najprej je mislil, da je prehlad, nato se je začelo
Predvideva, da se je okužil na poslovnem sestanku.
Odpri galerijo
Sprejeli so ga na infekcijsko kliniko. FOTO: Voranc Vogel
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je na facebook strani objavil pogovor z 29-letnikom, ki je prebolel koronavirus, zaradi zapletov pa se je zdravil na infekcijski kliniki.
»Pohvalil bi profesionalnost vašega osebja (zdravniki, sestre pa tudi čistilke), način komunikacije – v bolezni veliko štejeta pristen, človeški odnos in pozitivna energija, čeprav smo v časih negotovosti. Hvala za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v času, ko sem jo najbolj potreboval, in da ste mi tako pomagali na poti do hitrejšega okrevanja in vrnitve v vsakdan,« je tamkajšnjim zaposlenim sporočil 29-letnik, ki je bil po okužbi s koronavirusom na infekcijsko kliniko sprejet zaradi nizke saturacije kisika v krvi in visoke temperature – diagnosticirali so mu covid pljučnico.
Kot pravi, se trenutno počuti že skoraj odlično, izogiba se fizičnim naporom in spoštuje navodila s zdravnika in Nijz. Na pogovor je pristal, da bi na ta način ozaveščali tudi druge, predvsem tiste, ki v virus ne verjamejo. Intervju, ki so ga z njim opravili na UKC, objavljamo v celoti.
Kako bi opisali potek bolezni pri vas?
Bolezen se je pojavila kot prehlad in ji nisem namenil velike pozornosti, saj mi je v treh dneh temperatura upadla in sem mislil, da sem že ozdravljen. Četrti dan se je ponovno pojavila visoka temperatura do 39 stopinj, počutil sem se zelo slabotnega, brez apetita in neprespanega, zato sem se tudi odločil poklicati zdravnika in iti na test, ki je bil pozitiven. Po testu se situacija nikakor ni umirila, zato sem si želel, da me pregleda zdravnik, dobil sem napotnico za obisk infekcijske klinike.
Kaj se je pravzaprav zgodilo, da ste šli v bolnišnico? Ste imeli že prej zdravstvene težave ali kronične bolezni?
Kot omenjeno, se moje zdravstveno stanje nikakor ni izboljšalo, zato sem zaprosil za pregled pri zdravniku – da izvem, v katero smer napreduje bolezen. Zadržan sem bil na infekcijski kliniki zaradi nizke saturacije kisika v krvi. Ob sprejemu so mi vzeli kri, slikali pljuča ipd. Nato sem počakal izvide, ki mi jih je zdravnica vse ustrezno razložila in sem zato tudi ostal v bolnišnici. Hujših zdravstvenih težav ali kroničnih bolezni pred tem nisem imel.
Kako so vas zdravili na covid oddelku?
Ob prihodu v bolnišnico so mi vzeli kri, naredili EKG in dali zdravilo proti visoki temperaturi (po infuziji sem dobil stekleničko zdravila). Po sprejemu v sobo sem dobil infuzijo NaCl 500 ml, na voljo sem imel tablete za zbijanje temperature. Zdravniško osebje je približno vsake 2–3 ure preverjalo vitalne znake (saturacija, temperatura), pregled v sobi je bil zjutraj in proti večeru. Osebje je bilo profesionalno, komunikacija na prijetni, človeški ravni, res ne dobiš občutka, da si le številka.
Ali veste oziroma lahko vsaj ugibate, kje ste se okužili?
Najverjetneje sem se okužil na poslovnem sestanku. Vse nenujne zasebne, socialne zadeve sem za ta čas ukinil (rojstni dnevi, zabave, druženja ipd.).
Kakšne občutke je prinesel pozitiven test?
Klic nikoli ni prijeten, saj za seboj povleče cel kup neprijetnosti in psihološkega pritiska (koga sem okužil, s kom sem bil v stiku, kaj, če bo ta oseba imela hujše simptome ipd.). Po moji oceni nisem okužil nikogar, saj sem ob prvem znaku bolezni (čeprav nisem mislil, da je covid) distanciral od vseh, spal sem sam, žena je žal spala na kavču. Žena je od Nijz dobila odrejeno karanteno za 10 dni in ni razvila nobenih znakov bolezni.
Kaj pa čas samoizolacije? Omenili ste, da gre za psihično naporno situacijo ...
Sama bolezen je psihološko bolj izčrpavajoča kot katera koli druga bolezen, saj za seboj potegne cel kup neprijetnosti. Pomaga pozitivna beseda bližnjih (veliko je bilo telefonskih pogovorov in sporočil), po odpustu iz bolnišnice pa je dodatno pripomogel tudi sistem telemetrije, saj lahko sam spremljaš znake in veš, da se lahko ob poslabšanju obrneš na zelo sposobno osebje.
Kako sprejemate dvome o obstoju virusa v delu družbe?
Ljudje, ki govorijo, da virus ne obstaja in da gre za teorije zarote, si zatiskajo oči. Virus je med nami in se moramo zavedati, da ga lahko dobiš kjer koli. Menim, da lahko vsi zdržimo nekaj časa brez socialnih stikov. Rojstni dnevi in zabave lahko počakajo.
»Pohvalil bi profesionalnost vašega osebja (zdravniki, sestre pa tudi čistilke), način komunikacije – v bolezni veliko štejeta pristen, človeški odnos in pozitivna energija, čeprav smo v časih negotovosti. Hvala za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v času, ko sem jo najbolj potreboval, in da ste mi tako pomagali na poti do hitrejšega okrevanja in vrnitve v vsakdan,« je tamkajšnjim zaposlenim sporočil 29-letnik, ki je bil po okužbi s koronavirusom na infekcijsko kliniko sprejet zaradi nizke saturacije kisika v krvi in visoke temperature – diagnosticirali so mu covid pljučnico.
Kot pravi, se trenutno počuti že skoraj odlično, izogiba se fizičnim naporom in spoštuje navodila s zdravnika in Nijz. Na pogovor je pristal, da bi na ta način ozaveščali tudi druge, predvsem tiste, ki v virus ne verjamejo. Intervju, ki so ga z njim opravili na UKC, objavljamo v celoti.
Kako bi opisali potek bolezni pri vas?
Bolezen se je pojavila kot prehlad in ji nisem namenil velike pozornosti, saj mi je v treh dneh temperatura upadla in sem mislil, da sem že ozdravljen. Četrti dan se je ponovno pojavila visoka temperatura do 39 stopinj, počutil sem se zelo slabotnega, brez apetita in neprespanega, zato sem se tudi odločil poklicati zdravnika in iti na test, ki je bil pozitiven. Po testu se situacija nikakor ni umirila, zato sem si želel, da me pregleda zdravnik, dobil sem napotnico za obisk infekcijske klinike.
Kaj se je pravzaprav zgodilo, da ste šli v bolnišnico? Ste imeli že prej zdravstvene težave ali kronične bolezni?
Kot omenjeno, se moje zdravstveno stanje nikakor ni izboljšalo, zato sem zaprosil za pregled pri zdravniku – da izvem, v katero smer napreduje bolezen. Zadržan sem bil na infekcijski kliniki zaradi nizke saturacije kisika v krvi. Ob sprejemu so mi vzeli kri, slikali pljuča ipd. Nato sem počakal izvide, ki mi jih je zdravnica vse ustrezno razložila in sem zato tudi ostal v bolnišnici. Hujših zdravstvenih težav ali kroničnih bolezni pred tem nisem imel.
Kako so vas zdravili na covid oddelku?
Ob prihodu v bolnišnico so mi vzeli kri, naredili EKG in dali zdravilo proti visoki temperaturi (po infuziji sem dobil stekleničko zdravila). Po sprejemu v sobo sem dobil infuzijo NaCl 500 ml, na voljo sem imel tablete za zbijanje temperature. Zdravniško osebje je približno vsake 2–3 ure preverjalo vitalne znake (saturacija, temperatura), pregled v sobi je bil zjutraj in proti večeru. Osebje je bilo profesionalno, komunikacija na prijetni, človeški ravni, res ne dobiš občutka, da si le številka.
Ali veste oziroma lahko vsaj ugibate, kje ste se okužili?
Najverjetneje sem se okužil na poslovnem sestanku. Vse nenujne zasebne, socialne zadeve sem za ta čas ukinil (rojstni dnevi, zabave, druženja ipd.).
Kakšne občutke je prinesel pozitiven test?
Klic nikoli ni prijeten, saj za seboj povleče cel kup neprijetnosti in psihološkega pritiska (koga sem okužil, s kom sem bil v stiku, kaj, če bo ta oseba imela hujše simptome ipd.). Po moji oceni nisem okužil nikogar, saj sem ob prvem znaku bolezni (čeprav nisem mislil, da je covid) distanciral od vseh, spal sem sam, žena je žal spala na kavču. Žena je od Nijz dobila odrejeno karanteno za 10 dni in ni razvila nobenih znakov bolezni.
Kaj pa čas samoizolacije? Omenili ste, da gre za psihično naporno situacijo ...
Sama bolezen je psihološko bolj izčrpavajoča kot katera koli druga bolezen, saj za seboj potegne cel kup neprijetnosti. Pomaga pozitivna beseda bližnjih (veliko je bilo telefonskih pogovorov in sporočil), po odpustu iz bolnišnice pa je dodatno pripomogel tudi sistem telemetrije, saj lahko sam spremljaš znake in veš, da se lahko ob poslabšanju obrneš na zelo sposobno osebje.
Kako sprejemate dvome o obstoju virusa v delu družbe?
Ljudje, ki govorijo, da virus ne obstaja in da gre za teorije zarote, si zatiskajo oči. Virus je med nami in se moramo zavedati, da ga lahko dobiš kjer koli. Menim, da lahko vsi zdržimo nekaj časa brez socialnih stikov. Rojstni dnevi in zabave lahko počakajo.
