30 let že izbiramo naj pirhe, rok za oddajo vaših je ponedeljek, 3. april
Mineva natančno 30 let, odkar je Slovenske novice zalila prava poplava, ki se je razlivala v obliki 400 različnih pirhov. Poplava je nastala zaradi premiernega natečaja, ki so ga na Slovenskih novicah razpisali za najlepši tradicionalni in najlepši novodobni pirh.
Posebna komisija, v kateri sta bila takrat tudi etnolog dr. Janez Bogataj in igralka Štefka Drolc, je slednjič odločila, da je v kategoriji tradicionalnih pirhov zmagala Milena Starešinič iz Adlešičev v Beli krajini, v kategoriji novodobnih pa Franc Grom z Vrhnike, ki sta za svoje pisanice dobila tudi posebno zlato in srebrno jajce, darilo Zlatarne Celje.
Tri desetletja pozneje bo Zlatarna Celje ponovno nagrajevala in osrečila vse tiste, ki boste s svojimi pirhi sodelovali v velikem tradicionalnem in velikonočnem natečaju Naj pirhi Slovenskih novic, pri tem pa pokazali seveda tudi največ mojstrstva, komisijo pa naposled navdušili s svojo iznajdljivostjo, spretnostjo, fantazijo.
Pridružite se zmagovalcem
Če boste vaše izdelane pirhe z izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete v Slovenskih novicah oziroma na naši spletni strani www.slovenskenovice.si poslali do ponedeljka, 3. aprila, na naslov Delo, d. o. o., Likozarjeva 1, 1000 Ljubljana, s pripisom Pirhi, ali pa jih prinesli osebno, kar bo možno sicer samo v ponedeljek, 3. aprila, ko jih bomo sprejemali na ploščadi pred stavbo Slovenskih novic med 10. in 14. uro, tedaj obstaja lepa možnost, da se boste pridružili približno osemdesetim prvonagrajencem, ki so po posameznih kategorijah že slavili.
Denimo Slavici Veselič iz Adlešičev, ki se je leta 2005 med krasilci, zvestimi tradiciji, najbolj izkazala prav s svojo drsanko. »Prej sva z materjo trideset let izdelovali za naše kraje značilne belokranjske pisanice. In tudi za drsanke, ki so bolj metliška posebnost, sem privzela značilne motive iz Adlešičev. En pirh sem krasila najmanj eno uro. Prej sem jajce seveda izpihala in skuhala v čebulnem perju.« Ali pa Franciju Kerču z Vira pri Domžalah, ki je tisto leto še posebno navduševal v kategoriji domišljijskih pirhov: oblekel jih je v blago, idejo pa dobil v svojem poklicu. »Kot galanterijski tehnik sem se naučil kreiranja in modeliranja. Tako sem okrasil tudi jajca: ker so različnih velikosti, sem za vsako posebej naredil kroj, podobno kot za obleko.«
Pet let pred tem je v kategoriji ljudska pisanka prepričljivo zmagal 25-letni Matija Cipurič iz Metlike, ki je izvirno porisal kokošje, račje in gosje jajce. Najprej jih je namočil v prevretek čebulnega perja, nato pa je na račjem jajcu z natančno sliko prikazal petelinji boj dveh folklornih plesalcev. Gre za starodavni belokranjski ples, ki so ga mladeniči izvajali na velikonočni ponedeljek.
Za masten sijaj – špehova koža
Barvanje jajc v juhi čebulnega perja je namreč že prastara tehnika in jo dobro poznajo starejše generacije, ko se velikonočnih barv še ni dalo kupiti v trgovini in so jih lahko barvali le z naravnimi barvami: rdečo je dala zavrelica pražiljke, rumeno žafran in češminove korenine, črno hrastovo in jelševo lubje, temno rjavo – čebulni listi. Za masten sijaj je bila že od nekdaj najprimernejša špehova koža.
»Velikonočne pisanke so resnično nekaj posebnega,« je še dodal etnolog Janez Bogataj, ki bo tudi letos bdel nad značilnostmi vaših poslanih pirhov. »Celo tisti, ki nikoli čez leto ne poprimemo čopiča v roke, se pred veliko nočjo začnemo poigravati z barvami. Če ne drugače, že zaradi otrok ali vnukov.«
Kdo bo letos nasledil lanska zmagovalca Jakobino Pahor Pugelj iz Metlike, ki je slavila v kategoriji Kulturna dediščina, in kdo Anta Bartulovića iz Ljubljane, njegov pirh je bil najboljši v kategoriji Sodobna ustvarjalnost, bo odvisno samo od vaše ustvarjalnosti. Pri čemer pa nikar ne pozabite, da morate svojo umetnino kljub vsemu poslati do, kot rečeno, 3. aprila, saj bo že 5. aprila slovesno ocenjevanje.
