50 ljudi v Slovenijo si je zadalo to novoletno zaobljubo

Že več kot 50 ljudi v Sloveniji in več kot 18.000 po svetu se je zaobljubilo, da se leta 2020 ne bodo peljali z letalom. Kot so zapisali na spletni strani slovenske veje gibanja, ki propagira eno leto brez letalskih potovanj letobrezleta.si, »alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb so dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje … Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni. S tem ko ostajaš na tleh, pripomoreš k ohranjevanju narave, si vzor za druge in prevzameš odgovornost za prihodnost vseh zanamcev.« Hkrati, je še zapisano na spletni strani, sporočaš odločevalcem, da je minil čas nesprejemanja potrebnih ukrepov, da je nujna podnebna politika tudi na področju letenja ter tudi boljše alternative v prometu na splošno.

Naraščajoča podpora

Petdeseterica podpisnikov iz Slovenije spada v večjo skupino, imenovano Brez poleta (Flight Free), ki ima člane še v devetih državah (na Švedskem, v Veliki Britaniji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Kanadi, ZDA, Peruju in Avstraliji). S skupino, ki se imenuje NoFlyClimateSci in ki združuje praviloma znanstvenike in intelektualce, ki se zavedajo posledic onesnaževanja okolja, trdijo, da se je že več kot 20.000 ljudi po vsem svetu slovesno zaobljubilo, da prihodnje leto ne bodo leteli z letalom.

Tak je tudi Thom Hawkins, 82-letni možakar iz mesta Glendale v Kaliforniji, ki je za ameriški javni radio (NPR) pred dnevi izjavil, da se je odpovedal letenju že pred tremi leti. Septembra 2016 je nečakom in sorodnikom v Minnesoti sporočil, da zaradi skrbi za okolje ne bo več letel in jih ne bo mogel več obiskovati. Zato je zamudil že nekaj družinskih zabav in srečanj, od porok, rojstnih dnevov do pogrebov. »Na mojem zadnjem potovanju iz Kalifornije v domačo Minnesoto sem se počutil kriv, ker letim z letalom. Zavedati sem se začel sprememb, ki jih prinaša globalno segrevanje. Morda celo preveč, vsekakor pa bistveno bolj od ljudi, ki jih poznam,« je še razlagal Hawkins.

Zmanjševanje števila potnikov

Hawkinsa imajo za enega od pionirjev gibanja, ki se mu pridružuje čedalje več ljudi. Pred kratkim je švicarska banka UBS objavila raziskavo, da se je kar 24 odstotkov ljudi, ki sicer potujejo z letali, lani odreklo vsaj eni poti, in to izključno zaradi skrbi za okolje. Kar je za pet odstotkov več kot v podobni raziskavi leto prej. UBS v analizi tudi predvideva, da bi se lahko letalski promet med letoma 2020 in 2035 v Evropi zmanjšal za več kot tri odstotke in v Ameriki za dobra za dva odstotka.

Tudi podjetje Swedavia AB, švedska državna družba, ki upravlja deset najprometnejših letališč na Švedskem, ugotavlja, da se je število potnikov na mednarodnih poletih letos zmanjšalo za dva odstotka, medtem ko jih je bilo na domačih letih za kar 10 odstotkov manj. In prav na Švedskem je nastala pobuda za gibanje Flight Free, ki se je še lani imenovala Ostajamo na tleh. Njihov cilj je bil spodbujati ljudi, naj se začnejo zavedati, kakšne učinke na onesnaževanje okolja imajo letalski poleti, in hkrati spodbujati ljudi, naj letala zamenjajo za vlake. Sprožili so celo akcijo, v kateri so se ljudje s potovalkami fotografirali na vhodih vlakov in se hvalili po družabnih omrežjih. Na drugi strani je potekala akcija, ki so jo poimenovali letalska sramota ali flygskam v švedščini, s katero so sramotili letalske potnike in jim vzbujali slabo vest, ker so se odločili potovati z letalom.

Brez alternative

Gibanje se je hitro razširilo po svetu in njihov cilj je, da bi se v vseh državah vsaj 100.000 ljudi na leto odreklo potovanju z letalom. Kot trdijo, je prav odrekanje letenju najučinkovitejši način, kako lahko kot posamezniki zmanjšamo svoj ogljični odtis. Zanimivo je prav to, da so se protestniki odločili za letalski promet, ki h globalnem segrevanju prispeva le 2,5 odstotka vseh izpustov toplogrednih plinov. Na leto naj bi letala v zemljino ozračje izpustila 927 milijonov metričnih ton ogljikovega dioksida, vendar, opozarjajo podporniki gibanja in okoljevarstveniki, je to za tretjino več, kot so ga spustila v ozračje pred desetimi leti. Poleg tega je problematično to, da letala to počnejo v zgornjih plasteh zemljine atmosfere, kar bistveno hitreje vpliva na onesnaževanje in emisije fosilnih goriv v plasteh atmosfere bližje zemeljskemu površju.

Največ emisij CO2 povzročijo letala v Ameriki, in sicer dobro četrtino vseh izpustov na svetu, letalski promet v Evropi je udeležen z 19 odstotki, kitajska letala pa prispevajo še 13 odstotkov. Lobistična organizacija Air Transportation Action Group, ki zastopa interese letalske industrije v ameriški prestolnici, predvideva, da se bodo emisije toplogrednih plinov, ki jih proizvajajo letala, leta 2050 podvojile v primerjavi s količino iz leta 2005. Kajti vedeti je treba, da za zdaj na obzorju ni moderne tehnologije, ki bi bila alternativa fosilnim gorivom za pogonsko gorivo v letalih.