70 let sive kučme, bele brade

MARIBOR – Dedek Mraz je pravljično bitje, ki pred novim letom razveseljuje in obdaruje otroke. To vemo vsi, še posebno naši najmlajši. Malokdo pa ve, kako smo sploh začeli praznovati enega od treh decembrskih dobrih mož. To si lahko zdaj ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kjer je muzej v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) ob 70-letnici praznovanja dedka Mraza na ogled postavil prav zanimivo razstavo. Kot je zapisala muzejska svetovalka Simona Tripkovič, prvo praznovanje dedka Mraza zasledimo v letu 1948, zlasti večja mesta pa so tej prireditvi posvečala veliko pozornosti. Osrednje praznovanje v mestu se je namreč kmalu razširilo v šole, vrtce, podjetja, od leta 1953 so prireditve izvajali v ZPMS.

Oče Triglava, Pohorski drvar, Striček z Gorjancev

Leta 1953 se je na republiški ravni razvila daljša diskusija o tem, ali naj bo osrednji lik novoletne jelke uvožen ali domač, torej dedek Mraz ali kaj drugega. Tako naj bi denimo tisto leto v Kranju namesto dedka Mraza uvedli očeta Triglava, v Rušah Pohorskega drvarja, na Dolenjskem pa strička z Gorjancev. A se je dedek Mraz med otroki že tako priljubil, da je kar ostal. Kot kaže razstava, so imele prireditve ob prihodu dedka Mraza javni značaj, s posebnim poudarkom na kulturi in zabavi, novo leto pa je veljalo kot družinski praznik. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci, skromno, a poudarek je bil na bogati kulturni vsebini prireditev. O prvem sprevodu dedka Mraza poročajo leta 1950. Da bi bile prireditve čim bolj kakovostne, je ZPMS leta 1957 izdal posebno publikacijo Dedek Mraz prihaja, v njej pa so bila pravljica in pesmice, ki so nastale pod rokami Janeza Bitenca. Prav vsi poznamo njegovo pesem Siva kučma.

Kostum po upodobitvi Gasparija

Na razstavi izvemo podrobnosti tudi o kostumu, v katerega je odet dedek Mraz. Nastal je po upodobitvi slikarja Maksima Gasparija. Je iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve z navznoter obrnjeno dlako. Sega nekoliko čez kolena, na hrbtni strani ima vezenine in usnjene aplikacije. Motivi so vzeti iz rastlinskega sveta. Vezenine so na hrbtu, spredaj in spodaj, na rokavih v beli, rdeči, zeleni in rumeni barvi. Cvetovi iz raznobarvnega usnja so obrobljeni z rdečo ali črno barvno debelo nitjo. Ovratnik je velik in spredaj polkrožno rezan. Dedek Mraz ima na glavi polhovko z dokaj visokim robom, štula pa gleda kar precej iznad roba. Za rob je vtaknjen šopek smrečja, brina, šipka ter trakovi v narodnih barvah. Brki in brada so kratko pristriženi. Ker je mraz, dedek Mraz nosi usnjene rokavice ali volnene palčnike. V rokah ima grčavo palico, na katero je pripet enak šopek kot na polhovki. Torba, bisaga ali gorenjski cekar mu visi čez ramo, na nogah pa ima visoke črne škornje.

Torej, če vas zanima, kako so dedka Mraza pričakovali in praznovali v različnih krajih po Sloveniji in kdo je v resnici dedek Mraz, se le podvizajte v Maribor.