Podoba uničene hiše Fužinarjevih s Prevalj je obšla svet. Reka Meža ločila družino (FOTO)
V minulih dneh smo verjetno vsi videli hišo, ki jo je na zgornjem delu Prevalj počasi uničila deroča moč narasle Meže. V resnici je šlo počasi, pripoveduje najstarejša članica družine Fužir, 74-letna mama Katka: »Ko je začelo deževati v noči na petek, so bile grozno močne padavine. Zjutraj smo imeli hišo že čisto poplavljeno, spodnja etaža je bila pod vodo. To je industrijska cona, mimo je peljala cesta.«
Gospa nam pokaže predel ob njihovi porušeni hiši v vodi. Ceste ni več, prav tako ne mostu, ki je povezoval desni breg z levim, kjer stojimo ob bencinski črpalki, ki bi jo prav tako kmalu odnesla voda in povzročila ekološko katastrofo neslutenih razsežnosti. Vsaj to je človeku uspelo preprečiti – a so jo Prevalje v celoti tokrat odnesle zelo slabo.
Ostala zaradi živali
Katka Fužir nam pripoveduje, da so ves petek čistili, ker je bila spodnja etaža hiše pol metra pod vodo. »V petek opolnoči smo sčistili ter zaščitili vsa vrata s folijo in vrečami s peskom, da je ne bi zopet dobili v hišo.« V sobotnem dopoldnevu pa jo je voda skozi reže znova zalivala, a to ni bila najhujša težava: »Vse do enih smo z brisačami tapkali vodo. Ampak tu je grozno spodjedalo zemljo, vedno širše je uhajalo, ko pa je polomilo ograjo blizu hiše, smo vedeli, da je treba hišo zapustiti. Klicali so nas, da nas bodo rešili s helikopterjem.« A vsi niso hoteli ven: moška živali nista hotela prepustiti kruti usodi.
Katkina snaha Erika Fužir s tresočim se glasom priča, kakšna drama se je dogajala: »Hišo smo ženske zapustile pod pogojem, da greta moška k sosedu, ker je nevarno.« Potem ko sta oče Henrik in sin Miran odšla v višje ležečo hišo soseda, ki je voda ni dosegla, se je njihova dobrega pol stoletja stara hiša najprej posedla v rečno strugo, nato se prelomila in tako obstala. »Ko so nas evakuirali, smo mislili, da bo še kaj ostalo in da se bomo naslednji dan vrnili v hišo in kaj odnesli. Če bi pomislili, da bo hišo odneslo, bi reševali stvari iz nje ... Vsi spomini so ostali v njej.«
Katka je iz hiše odnesla le zobno ščetko in pasto, mobilnik ter oblačila na sebi; pravi, da ima na sebi že drugo podarjeno majico, pomirjevala ji lajšajo hudo uro. Mož in sin sta še vedno na nedostopnem območju: »Počutje je katastrofalno. Sem stara 74 let, a v življenju kaj takega še nisem videla.« Snaha Erika pravi, da stik z možem in tastom ohranja prek telefona. Komaj čaka, da se združijo, »da bomo skupaj začeli razmišljati, kako naprej«.
Podobe hiše Fužirjevih so bkrožile tudi svet, ne le Slovenije. Katkina hči Gabrijela Fužir Hudopisk pravi, da je bila njihova hiša na Reutersu, Al Jazeeri in drugod, videli so jo tudi njeni kanadski prijatelji, Gabrijela namreč živi v Kanadi. »Moja prijateljica v Kanadi je začela zbirati denar takoj, ko se je izvedelo.« Ne le v Sloveniji, tudi prek luže bivajo srčni ljudje: na spletni platformi za zbiranje sredstev GoFundMe je v kampanji, preprosto poimenovani The Fuzir Family Prevalje Slovenija, Gabrijelina prijateljica Julie Ann Sanci v dveh dneh prejela 40.000 kanadskih dolarjev (okoli 27.000 evrov). Precej konkretne pomoči od mladih pa so Korošice in Korošci prejeli od prostovoljcev, ki so od vsepovsod prihiteli na pomoč.
Župnik Golob s prostovoljci
Na Koroško so prihiteli prostovoljci z vseh koncev države, že od petka Prevaljam pomaga Slovenska vojska. Med bloki in hišami smo naleteli na najbolj priljubljenega slovenskega duhovna Martina Goloba, ki navzoče takoj nasmeji: »Sem jih hotel na Triglav peljati, ampak nisem imel srca, pa sem rekel gremo na Koroško, pa bomo še kaj dobrega naredili!« Razložil nam je, da so za en dan prišli pomagat iz župnij Grosuplje, Lipoglav in Polica, pravkar so nekomu očistili mulj iz kleti. »Zbralo se nas je 35, večina je mladih in nekaj staršev. Tik ob župniku gasilska vozila iz Kočevja in njihove gasilske zveze, avto z ljubljansko tablico, poln skavtov in skavtinj, je parkiral pred gasilskim domom: mladina je vzela lopate in grablje iz strešnega prtljažnika in krenila proti naslednji hiši, potrebni pomoči.
Aljaž Pori, poveljnik Gasilske zveze Mežiške doline, je bil vidno izmučen: »Na nogah smo že peti dan, potekajo še manjša črpanja, kjer zaliva podtalnica. Odstranjujejo mulj in pomagamo občanom pri sanaciji. Na terenu je samo s Prevalj 200 gasilcev, pomagajo še od drugod iz Slovenije.« Pogovor nenehno prekinjajo klici, Pori pa pravi, da je v petih dneh morda za tri ure zatisnil oči: »Ležem, pa ne morem zaspati.« Tarejo ga skrbi, saj je Prevaljam dobesedno potrgalo vodovod, ki je potekal tudi čez mostove, ki jih več ni. Zdaj imajo cisterne s pitno vodo.
Matija Tasič, župan Prevalj, razveseli s podatkom, da jim bodo pripeljali 24 cistern kapacitete 1000 litrov, ki jih bodo razpostavili po Prevaljah, toda zaveda se nevarnosti: »Tu gre za tisoče ljudi brez pitne vode. To so razmere, ki so lahko katastrofalne, kar se tiče zdravja.« Kemična stranišča so že postavljena, načrtujejo še postavitev sanitarnih blokov za tuširanje. Čeprav nekateri imajo vodo v ceveh in pipah, pa ni pitna, opozarja Tasič: »Vodo je treba prekuhavati ali piti ustekleničeno. Prekuhavanje tam, kjer teče, je nujno; ampak ponekod teče rjava, to je samo za sanitarije.«
Brez domov je na Prevaljah ostalo 10 družin. Občina jih ne bo pustila pod milim nebom: »Začasne rešitve imamo, dolgoročno jih bomo poiskali.« Občina namerava pomagati tudi materialno, a pomoči potrebnih je ogromno: »Imeli smo skoraj 200 poplavljenih, ki imajo zdaj zidove, ostalo pa je neuporabno, zamuljeno. Ti ljudje bodo tako rekoč brez vsega premoženja.« Ne pozabi poudariti zalite industrijske cone, kjer si ljudje jutri ne bodo mogli znova služiti vsakdanjega kruha.
Tudi Tasiču pregoreva telefon, ljudje ga cukajo za rokav; od petka do torka je spal šest ur. Je skurjen, toda istočasno zelo pozitiven: »Nismo čakali na meddržavne dogovore, ampak smo s sosedi stopili v stik že v petek. Stvari so nam dostavljali, tudi za Črno na Koroškem. Zdaj prihaja še mehanizacija, pripravljeni so nam pomagati.« Na Koroško ni pozabila niti Slovenija, denar se zliva na oba podračuna za poplave, ki ju je odprla občina – eden je splošen, drugi za družino Fužir. Pred Prevaljčankami in Prevaljčani so meseci obnove, verjetno tudi leta, se zaveda župan: »To ne bo enostavno, ampak ni druge.«
