SRAMOTNO
88 ton pasjih iztrebkov: kužki kakajo, lastniki gledajo stran
Za nepobrane pasje iztrebke imajo naše občine predpisane kazni od 40 do 200 evrov, a kaj ko lastnike izjemno redko oglobijo.
Odpri galerijo
V Sloveniji je po neuradnih podatkih približno 250.000 psov, ki izločijo od 0,3 do 0,4 kilograma iztrebkov na dan. To pomeni skoraj 88 ton na dan, na leto pa približno 32.000 ton. Globa za nepobrane iztrebke je po občinah različna in znaša od 40 do 200 evrov. V prestolnici, kjer je približno 25.000 psov, je sto evrov, vendar leta 2017 niso oglobili niti enega nevestnega lastnika.
Vse več je tudi psov, ki niso na povodcu. Kazni za tak prekršek niso majhne, še več težav pa lahko lastniku povzroči neprivezani štirinožec, če koga napade. »Na javnih površinah in na gosto poseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu. Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjske zgradbe na območju občine sproti odstranjevati pasje iztrebke. V ta namen mora vsak lastnik pri sebi imeti ustrezno opremo (npr. vrečko),« veleva odlok, kazen znaša 100 evrov, če jo spiše policist, pa je lahko še višja.
Za ljudi je lahko nevarna tudi pasja trakulja, ki povzroča mehurjavost. Pes, okužen s trakuljo, z iztrebki izloči tudi jajčeca trakulje. Okužba se na človeka prenese ob stiku z iztrebki ali z okuženo hrano, zlasti s tisto, ki jo naberete v naravi, zdaj predvsem regrat in čemaž. »Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo po telesu in povzročajo mehurje zlasti v jetrih, pljučih in trebušni votlini. Največkrat ne povzročajo večjih težav, a včasih lahko zelo resno ogrozijo naše zdravje,« sklene sogovornica.
Odlok je premalo
Čeprav vedno več ljubiteljev živali za svojimi štirinožnimi prijatelji skrbno pobira iztrebke, jih še vedno precej tega ne počne. V krajevni skupnosti Hotiza pri Lendavi so se na te sokrajane obrnili s posebnim obvestilom, saj imajo dovolj uriniranja po okrasnih cveticah in vrtninah, še bolj pa iztrebkov po travnikih, cestah in tudi na otroških igriščih, vrtcu in osnovni šoli. Občinski odlok v Lendavi seveda določa obveznosti lastnikov in vodnikov psov pri vzdrževanju čistoče, a se zanj nekateri ne zmenijo.Z analizo DNKV nekaterih evropskih mestih so šli še korak dlje pri odkrivanju nevestnih lastnikov psov. V Jeni tako lastnike, ki ne pospravijo za svojimi ljubljenčki, poiščejo tudi z DNK-analizo iztrebkov. Podoben način iskanja kršiteljev uvajajo v Zagrebu, kjer lahko napišejo globo do 500 evrov, vestne lastnike pa nagradijo s popusti v trgovinah za male živali. Posebno strategijo so ubrali v Madridu, kjer so prostovoljci lastnike psov opozarjali na pobiranje iztrebkov. Rezultat? Več kot 70 odstotkov manj nepobranih rjavih kupčkov.
Vse več je tudi psov, ki niso na povodcu. Kazni za tak prekršek niso majhne, še več težav pa lahko lastniku povzroči neprivezani štirinožec, če koga napade. »Na javnih površinah in na gosto poseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu. Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjske zgradbe na območju občine sproti odstranjevati pasje iztrebke. V ta namen mora vsak lastnik pri sebi imeti ustrezno opremo (npr. vrečko),« veleva odlok, kazen znaša 100 evrov, če jo spiše policist, pa je lahko še višja.
88 ton pasjih iztrebkov se vsak dan nabere v Sloveniji.
Nevarni iztrebki
»Iztrebke je treba takoj pobrati tudi na domačem dvorišču predvsem zaradi številnih bolezni. Če bi neodgovorne lastnike dosledno kaznovali, bi bilo brez dvoma bolje. Ko pri nas koga udariš po žepu, se hitro navadi spoštovati pravila,« pravi veterinarka Smilja Nabergoj in doda, da so iztrebki nevarni tudi za zdravje ljudi. Ob stiku se lahko okužimo z zoonozami, nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo na človeka z vdihavanjem, zaužitjem, skozi kožo ipd. »Med pogoste zoonoze spada toksokarioza, ki jo povzroča glista Toxocara canis. Naši ljubljenčki z iztrebki izločajo tudi številna mikroskopsko majhna jajčeca glist. Okužimo se tudi s slabo očiščeno hrano ali z vodo. Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo v jetra, pljuča, kar privede do lokalnih vnetij, oteženega dihanja, motenj vida,« posledice okužbe opisuje veterinarka.
Za ljudi je lahko nevarna tudi pasja trakulja, ki povzroča mehurjavost. Pes, okužen s trakuljo, z iztrebki izloči tudi jajčeca trakulje. Okužba se na človeka prenese ob stiku z iztrebki ali z okuženo hrano, zlasti s tisto, ki jo naberete v naravi, zdaj predvsem regrat in čemaž. »Po zaužitju se v prebavilih razvijejo ličinke, ki potujejo po telesu in povzročajo mehurje zlasti v jetrih, pljučih in trebušni votlini. Največkrat ne povzročajo večjih težav, a včasih lahko zelo resno ogrozijo naše zdravje,« sklene sogovornica.