95-letni Kristini časopisi in revije bistrijo um (FOTO)
Kristina Koler je pri 95 letih najstarejša krajanka Spodnje Ščavnice. Nedavno je proslavila pomembni mejnik, tudi v naši družbi in ob poklonu predsednika sveta tamkajšnje krajevne skupnosti Draga Cetla, županje Občine Gornja Radgona Urške Mauko Tuš, predsednice KO RK Spodnja Ščavnica Marte Klemenčič in aktivista Ivana Kocbeka ter predsednice Društva upokojencev Gornja Radgona, pododbora Spodnja Ščavnica, Marije Klemenčič.
Gostje so slavljenki zapeli, čestitali, ji izročili cvetje in darove, nato pa skupaj sedli za bogato obloženo mizo, za kar so poskrbeli Marija, Katja, Franc in Sašo.
Ker je slavljenka zdravega duha in zgovorna, je bilo vzdušje nadvse prijetno. Izvedeli smo marsikaj zanimivega iz njenega pestrega in pisanega življenja. Kristinina življenjska zgodba se je začela 13. decembra 1929, ko goduje sv. Lucija, svetnica in mučenica, ki je v izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti zavetnica vida. A ona je vseeno postala in ostala Kristina, tako so se odločili v družini Vakej v bližnji Nasovi, v kateri se je rodilo šest otrok, živi so le še trije.
Zdaj tudi turizem
Doma so imeli kmetijo in tudi po poroki s Francem Kolerjem in selitvi na Spodnjo Ščavnico je nadaljevala kmetovanje na 10 hektarjev velikem posestvu, ki ga je po starših podedoval zdaj že pokojni mož. Umrl je za posledicami ran prisilnega služenja v nemški vojski, pove. V zakonu so si jima rodili otroci Franc, Peter in Marta, ki so ju obdarili z osmimi vnuki in šestimi pravnuki. Kmetijo je nato prevzel sin Franc z ženo Marijo, zdaj pa jo vodita vnukinja Katja in njen sopotnik Sašo.
Čeprav je nosilka kmetijske dejavnosti Katja, vsi v družini poprimejo za delo, ko je treba. Tega pa je ogromno, saj obdelujejo veliko zemlje, ob tem pa redijo 160 glav govedi, okoli gospodarskih poslopij se sprehajajo še kokoške nesnice in njihov ljubljenček, psiček Lado. Njihova nova pridobitev so turistične hiše, ki jih oddajajo obiskovalcem, ki si želijo preživeti počitnice na podeželju. Kot nam je povedala mlada gospodarica Katja, so za ta namen kupili in uredili opuščeno hišo v bližini.
Kot pravi Kristina, so v družini nekoč imeli konje, a jim jih je nemška vojska zaplenila, zato so potem orali s kravami. Najhujše jim je bilo po vojni, ko je potekala obvezna oddaja, saj so morali pridelek skrivati, da so preživeli. Z možem Francem sta pridno gospodarila, tako da sta si postavila novo hišo, načrte zanjo je izdelal Kristinin brat Rihard Vakej, arhitekt, Plečnikov učenec, ki je deloval na Dunaju. Prav zato je Kolerjeva hiša v tisti pokrajini edinstvena in vidna s ceste, ki se vije po dolini.
Veliko zanimivega nam je še povedala slavljenka, na vprašanje, kaj je pripomoglo, da je dosegla tako visoko starost in da je ostala bistrega duha, pa nam je odvrnila: »Mislim, da so k temu pripomogli mirno življenje, delo na svežem zraku in preprosta kmečka hrana. Um sem si bistrila in ohranjala z branjem, saj so v hišo prihajali številni časopisi in revije, ki sem jih brala in se iz njih tudi kaj naučila. Berem tudi zdaj, in to po operaciji sive mrene. Branje mi, ko ne morem več fizično delati, krajša upokojenske dni. Vesela sem, da imam na stara leta topel dom in spoštovanje vseh, ki so pri hiši in mi pomagajo.«
Vesela sem, da imam na stara leta topel dom in spoštovanje vseh, ki so pri hiši in mi pomagajo.
