Abraham policijske konjenice (FOTO)
Naša slovita kobilarna je včeraj dajala drugačno podobo kot sicer, med množico kolesarjev in lipicancev je bilo veliko policijskih uniform, saj je bila prav policistom konjenikom posvečena slovesnost v pokriti jahalnici Kobilarne Lipica. Obhajali so 50 let od konjenice v slovenski policiji: marca 1974 so ustanovili postajo konjeniške milice v Ljubljani, ki danes domuje v Stožicah.
A zgodovina je seveda daljša, na kar je včeraj opomnil notranji minister Boštjan Poklukar: »Slovenska policija konje uporablja že od leta 1920, ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota v Trnovem v Ljubljani. V letu 1958 je sledila večletna vrzel, ki smo jo prekinili leta 1974.« Med ministrovim govorom in že prej med pozdravom generalnega direktorja policije Senada Jušića so bili beli lipicanci ter drugi konji – skupaj 17 – v maneži postrojeni s konjeniki. Stali so disciplinirano in niso jih motili niti zvoki policijskega orkestra, kaj šele povabljenci in turisti, ki so si prav tako z navdušenjem ogledali proslavo.
Sami skrbimo za konje 24 ur – podnevi, ponoči vse urejamo sami.
Vaja javnega reda
Generalni direktor je naštel nekaj priložnosti, ko so konjeniki v prednosti: ob iskalnih akcijah, pregledovanju težko dostopnih terenov, nadzorovanju državne meje, preprečevanju in odkrivanju kršitev v naravnem okolju ter tudi ob večjih naravnih nesrečah.
»Še posebno pa so nenadomestljivi pri zagotavljanju varnosti na večjih športnih prireditvah, demonstracijah, množičnih shodih in drugih javnih zbiranjih, ko s svojo mogočno prisotnostjo zbujajo občutek varnosti, marsikomu pa ohladijo razgreto glavo in ga odvrnejo od kršitev,« je poudaril Jušić. »Ker je pač višji, dlje vidi in je hitrejši, zato tudi izjemno učinkovit,« pa je pojasnil Janez Podobnik, načelnik postaje konjeniške policije Ljubljana.
Včeraj so policisti s konji med drugim predstavili vajo javnega reda: na konjih so v zatemnjeno manežo prijahali ob zvokih policijske sirene in utripajočih lučeh na policijskem avtu. Živali so imele ščitnike na očeh, policisti v oklepih pa so ob dramatični glasbi jahali na ukaze poveljujočega. Ko se je šesterica postavila v vrsto in je zadonelo »V galopu naprej!«, so kopita z veliko močjo razmetala mivko.
A konji še zdaleč niso le sila, ampak tudi velika simpatija ljudi, še zlasti mladih. »Za policijo so to neprecenljivi trenutki, ko lahko vzpostavimo prijazen, prijateljski stik z otroki,« je pojasnil direktor policije, ki pravi, da so policisti konjeniki in njihovi konji tako eni najboljših promotorjev policijskega poklica. A policist konjenik ne more biti vsak, ni pozabil omeniti Jušić: »V njihov delovnik namreč sodijo tudi opravila, ki jih marsikdo niti ne bi bil pripravljen opravljati, denimo čiščenje hleva.« Osnovno je, da ima policist rad živali, da je vešč jezdenja in obvladovanja konja ter drugih opravil. »Sami skrbimo za konje 24 ur – podnevi, ponoči vse urejamo sami,« je še poudaril Podobnik in sklenil: »Ljudje z veseljem opravljajo te naloge, zanimanje je veliko. So policisti, ki so že skoraj 30 let na konju. Tisti, ki se odloči, je po navadi v naši enoti do konca.«
1974. leta so ustanovili postajo konjeniške milice.
