Abramov ekskluzivno o zaroki: Poslala mi je čudovito zloženko, v njej pa ...
Prvi del intervjuja iz Nedeljskih novic objavljamo na naši spletni strani.
Odpri galerijo
Sebastien Abramov. FOTO: Igor Mali
Še preden je policija v ponedeljek, 11. marca 2019, pisno sporočila, da je priprla osumljenca poskusa goljufije petih zavarovalnic, pri čemer si je ena od osumljenk, 21-letna Julija Adlešič, v zameno za visoke zavarovalnine odrezala roko v zapestju, smo v Slovenskih novicah razkrili, da se je za zapahi znašel Ljubljančan Sebastian Colarič, ki se je takrat že predstavljal kot Sebastien Abramov. Ta je bil v preiskavi tudi zaradi sumljive smrti svoje punce Sare Veber, ki jo je s puško ustrelil sredi dnevne sobe Vebrovih na Pernovem pri Žalcu marca 2015. Po aretaciji v aferi odrezana roka pa so celjski policisti spisali tudi ovadbo za umor.
V Slovenskih novicah smo napisali več člankov, ki so se morda zdeli na meji verjetnega, a nam je Abramov prejšnji četrtek, ko smo ga obiskali v priporu na Povšetovi, potrdil informaciji o večjem znesku denarja, ki naj bi ga imel v trezorju avstrijske banke, in o vabilu turške televizije, da bi posneli nadaljevanko po resnični zgodbi slovenskega Romea in Julije. Izvedeli smo tudi, zakaj tako vztrajno prosi sodišče, naj mu dovoli obisk ruske ambasade, »ki je le 30 metrov stran od pripora«. Ob preiskavi Sarine smrti so Abramovu zasegli za cel arzenal orožja, a se je izkazalo, da ima zanj tudi uradno dovoljenje, med drugim tako za športno streljanje kot za nošenje orožja iz varnostnih razlogov. Predvsem pa nas je zanimalo, kaj se skriva na USB-ključku, za katerega je na enem izmed narokov na sodišču po tistem, ko je naprej protestiral, da pišemo laži, javno dejal, da bo v primeru, da se mu kaj zgodi, romal na naslov podpisane pod ta članek.
Odločitev, ali mu damo prostor in besedo v našem mediju, ni bila preprosta. Po eni strani smo prepričani, da javnost zanima, kaj ima povedati o zadevi, kot je Slovenija ne pomni, po drugi pa smo tehtali, ali si pozornost zasluži človek, proti kateremu poteka sojenje v primeru odrezana roka, na celjskem okrožnem sodišču pa teče preiskava smrti Sare Veber. Pretehtalo je dejstvo, da lahko tako povprašamo za komentar informacij, ki smo jih izvedeli od različnih virov. V intervjuju smo se izogibali vprašanjem, ki bi zadevala aktualno sojenje, v kateri so se poleg Abramova in Adlešičeve znašli še njegovi starši Tinka Huskić in Gorazd Colarič, in preiskavo v Celju, saj ne želimo kakor koli vplivati na potek sojenja.
Vaša poteza na sodišču, ko ste javno dahnili da svoji zunajzakonski partnerici Juliji Adlešič, je v javnosti odmevala kot še en vaš manever, da jo še bolj pritegnete nase. Julija namreč že tretji teden prestaja hišni pripor doma pri starših, od katerih se je odselila že pri 18 letih, na sodišču pa je njuno pričanje označila za laž. Je to začetek konca nekega trdnega zavezništva, ljubezni? Vas skrbi, da bi začela zunaj drugače gledati na vajino zvezo?
Ni šlo za noben manever, ampak za odgovor Juliji, ki me je to vprašala med dopisovanjem, ko nama je bilo še dovoljeno. Od
avgusta lani imava namreč prekinjene stike, zato je bil to edini način, da ji odgovorim na njeno vprašanje. Vesel sem, da je Julija pri starših, da ni več na Igu. Saj veste, da drugam ni mogla, ker imava oba naslov bivališča na Mestnem trgu, na občini (ker sta v priporu, sta brez stalnega bivališča, zato imata naslov na Mestni občini Ljubljani, op. a.).
Na vašem prstu se blešči zaročni pristan. Kako vas je zasnubila?
Poslala mi je čudovito zloženko, v kateri je bil ta prstan iz belega zlata, v njem pa besedilo, ki je šlo nekako takole: 'Naredi nekaj, česar še nikoli nisi storil. Merry me?' (Poroči me?, op. a.). Ves čas govorim, da mi je Julija vse, res jo imam rad. Nikoli nobenemu dekletu ne bi škodil, res mi je hudo tudi za dogodek s Saro.
O vaših iskrenih namenih dvomijo tudi psihiatri. Andrej Perko je denimo za komercialno televizijo povedal, da gre bolj za vašo novo manipulacijo, igro, šokiranje javnosti in iskanje pozornosti.
Veste kaj, prejšnji teden sem bil dva dni na forenziki v Mariboru. Tudi pedagogu na Povšetovi sem rekel, kako me neki Vodeb (kontroverzni psihoanalitik Roman Vodeb, op. a.) pljuva po medijih, da sem psihopat in serijski morilec. No, največji strokovnjaki na forenziki v Mariboru so mi povedali, da nisem noben norec, zmešanec, manipulator, da tam nimam kaj iskati. Moja edina diagnoza je, da sem preveč naiven. Že vse od Sarine smrti jemljem pomirjevalo lorsilan, tudi pred vsakim narokom na sodišču vzamem dve tableti, da se pomirim. Rad bi jih počasi ukinil, saj sicer ne jemljem nobenih poživil, ne pijem, ne kadim, ne drogiram se, zato mi bodo zamenjali terapijo.
Poročiti ste se želeli tudi s Saro in celo preseliti v Avstralijo, tako ste povedali na naroku v Žalcu, kjer se branite pred očitki o goljufiji njene mame Nade Veber.
S Saro sem se res hotel poročiti, imel sem jo neskončno rad in hudo mi je, da je ni več. Hudo mi je za njene starše, a jaz Sare nisem ubil. Za to nisem imel nobenega razloga, če bi jo želel pustiti, sem imel prosto pot iti od nje. Po tem dogodku sem se psihično zlomil, nisem hodil ven, na zabave, odločil sem se za Julijo, ki mi je ves ta čas stala ob strani. Poznava in druživa se že od leta 2010, ko smo živeli v soseščini. Julija mi je stala ob strani tudi, ko je umrla Sara, pa potem babica, stric, tudi pes.
Na enem od narokov ste me javno izpostavili, ko ste navedli, da boste na moj naslov posredovali USB-ključek, ki naj bi razkrival nečednosti nekaterih. Kaj je na tem ključku?
Nisem maščevalen človek, a oni so mi podtaknili umor. Če mi ne bodo pošteno sodili, ga dobite, shranjen je v trezorju. Na ključku so dokazi zoper več kot deset oseb s policije, ker oni dobro vedo, da nisem nikogar umoril, a imajo moč, da to pač naredijo. Na ključu so razne svinjarije, tudi dokazi o podkupovanju in sprejemanju daril, transakcijske številke. Štiri leta nisem bežal nikamor, pa sem bil vmes v Egiptu, Turčiji, Bosni. Zakaj so policisti PP Ribnica dogodek z odrezano roko zaključili kot nesrečo? Dva meseca pozneje pa so prišli celjski kriminalisti in mi naprtili še umor. Kaj ima za delati celjski policist v Ljubljani? Iskali so kao zavarovalne police, ki so jih že imeli od zavarovalnic. Saj ne mislite, da so bili tukaj zaradi roke? Iskali so dokaze za Saro. Na odredbi za pregled telefona je pisalo, da sem vodil kriminalno podzemlje. Kot veste, je višje sodišče kot razlog pripora brisalo begosumnost in tudi umaknilo posnetke s Sarinega telefona, pustilo pa mi je ponovitveno nevarnost. Kako, če ne posedujem več nobenega orožja, Sare ni več …
Orožja ste imeli veliko ...
Orožje je bilo moja edina droga. V Sloveniji sem do takrat veljal kot zaupanja vredna oseba, saj sem imel dovoljenje za nošenje varnostnega orožja, kar dejansko pomeni, da sem lahko 24 ur na dan vse dni v tednu nosil pištolo za pasom, pripravljeno in nabito za strel. Da sem ga dobil, sem moral opraviti veliko psiholoških testov, dovoljenje sem dobil kot civil, star 23 let. Ko so me priprli, sem imel dve puški in pet pištol ter 10.000 kosov nabojev. Za pištolo in puško, s katero sem Sari prestrelil žilo ob hrbtenici, zaradi česar je umrla, sem imel tudi evropsko prepustnico.
Že nekaj časa vztrajno prosite sodišče, naj vam dovoli obisk ruske ambasade. Zakaj želite na rusko ambasado in ali drži, da posedujete ruski potni list?
Naj povem samo to, da se tožilstvo ni prepričalo, ali bi me lahko prek diplomatskih poti sploh priprlo.
Torej imate diplomatski potni list?
Več o tem ne želim povedati.
V Slovenskih novicah smo napisali več člankov, ki so se morda zdeli na meji verjetnega, a nam je Abramov prejšnji četrtek, ko smo ga obiskali v priporu na Povšetovi, potrdil informaciji o večjem znesku denarja, ki naj bi ga imel v trezorju avstrijske banke, in o vabilu turške televizije, da bi posneli nadaljevanko po resnični zgodbi slovenskega Romea in Julije. Izvedeli smo tudi, zakaj tako vztrajno prosi sodišče, naj mu dovoli obisk ruske ambasade, »ki je le 30 metrov stran od pripora«. Ob preiskavi Sarine smrti so Abramovu zasegli za cel arzenal orožja, a se je izkazalo, da ima zanj tudi uradno dovoljenje, med drugim tako za športno streljanje kot za nošenje orožja iz varnostnih razlogov. Predvsem pa nas je zanimalo, kaj se skriva na USB-ključku, za katerega je na enem izmed narokov na sodišču po tistem, ko je naprej protestiral, da pišemo laži, javno dejal, da bo v primeru, da se mu kaj zgodi, romal na naslov podpisane pod ta članek.
Odločitev, ali mu damo prostor in besedo v našem mediju, ni bila preprosta. Po eni strani smo prepričani, da javnost zanima, kaj ima povedati o zadevi, kot je Slovenija ne pomni, po drugi pa smo tehtali, ali si pozornost zasluži človek, proti kateremu poteka sojenje v primeru odrezana roka, na celjskem okrožnem sodišču pa teče preiskava smrti Sare Veber. Pretehtalo je dejstvo, da lahko tako povprašamo za komentar informacij, ki smo jih izvedeli od različnih virov. V intervjuju smo se izogibali vprašanjem, ki bi zadevala aktualno sojenje, v kateri so se poleg Abramova in Adlešičeve znašli še njegovi starši Tinka Huskić in Gorazd Colarič, in preiskavo v Celju, saj ne želimo kakor koli vplivati na potek sojenja.
Vaša poteza na sodišču, ko ste javno dahnili da svoji zunajzakonski partnerici Juliji Adlešič, je v javnosti odmevala kot še en vaš manever, da jo še bolj pritegnete nase. Julija namreč že tretji teden prestaja hišni pripor doma pri starših, od katerih se je odselila že pri 18 letih, na sodišču pa je njuno pričanje označila za laž. Je to začetek konca nekega trdnega zavezništva, ljubezni? Vas skrbi, da bi začela zunaj drugače gledati na vajino zvezo?
Ni šlo za noben manever, ampak za odgovor Juliji, ki me je to vprašala med dopisovanjem, ko nama je bilo še dovoljeno. Od
...
Na vašem prstu se blešči zaročni pristan. Kako vas je zasnubila?
Poslala mi je čudovito zloženko, v kateri je bil ta prstan iz belega zlata, v njem pa besedilo, ki je šlo nekako takole: 'Naredi nekaj, česar še nikoli nisi storil. Merry me?' (Poroči me?, op. a.). Ves čas govorim, da mi je Julija vse, res jo imam rad. Nikoli nobenemu dekletu ne bi škodil, res mi je hudo tudi za dogodek s Saro.
FOTO: Dejan Javornik
O vaših iskrenih namenih dvomijo tudi psihiatri. Andrej Perko je denimo za komercialno televizijo povedal, da gre bolj za vašo novo manipulacijo, igro, šokiranje javnosti in iskanje pozornosti.
Veste kaj, prejšnji teden sem bil dva dni na forenziki v Mariboru. Tudi pedagogu na Povšetovi sem rekel, kako me neki Vodeb (kontroverzni psihoanalitik Roman Vodeb, op. a.) pljuva po medijih, da sem psihopat in serijski morilec. No, največji strokovnjaki na forenziki v Mariboru so mi povedali, da nisem noben norec, zmešanec, manipulator, da tam nimam kaj iskati. Moja edina diagnoza je, da sem preveč naiven. Že vse od Sarine smrti jemljem pomirjevalo lorsilan, tudi pred vsakim narokom na sodišču vzamem dve tableti, da se pomirim. Rad bi jih počasi ukinil, saj sicer ne jemljem nobenih poživil, ne pijem, ne kadim, ne drogiram se, zato mi bodo zamenjali terapijo.
Poročiti ste se želeli tudi s Saro in celo preseliti v Avstralijo, tako ste povedali na naroku v Žalcu, kjer se branite pred očitki o goljufiji njene mame Nade Veber.
S Saro sem se res hotel poročiti, imel sem jo neskončno rad in hudo mi je, da je ni več. Hudo mi je za njene starše, a jaz Sare nisem ubil. Za to nisem imel nobenega razloga, če bi jo želel pustiti, sem imel prosto pot iti od nje. Po tem dogodku sem se psihično zlomil, nisem hodil ven, na zabave, odločil sem se za Julijo, ki mi je ves ta čas stala ob strani. Poznava in druživa se že od leta 2010, ko smo živeli v soseščini. Julija mi je stala ob strani tudi, ko je umrla Sara, pa potem babica, stric, tudi pes.
Na enem od narokov ste me javno izpostavili, ko ste navedli, da boste na moj naslov posredovali USB-ključek, ki naj bi razkrival nečednosti nekaterih. Kaj je na tem ključku?
Nisem maščevalen človek, a oni so mi podtaknili umor. Če mi ne bodo pošteno sodili, ga dobite, shranjen je v trezorju. Na ključku so dokazi zoper več kot deset oseb s policije, ker oni dobro vedo, da nisem nikogar umoril, a imajo moč, da to pač naredijo. Na ključu so razne svinjarije, tudi dokazi o podkupovanju in sprejemanju daril, transakcijske številke. Štiri leta nisem bežal nikamor, pa sem bil vmes v Egiptu, Turčiji, Bosni. Zakaj so policisti PP Ribnica dogodek z odrezano roko zaključili kot nesrečo? Dva meseca pozneje pa so prišli celjski kriminalisti in mi naprtili še umor. Kaj ima za delati celjski policist v Ljubljani? Iskali so kao zavarovalne police, ki so jih že imeli od zavarovalnic. Saj ne mislite, da so bili tukaj zaradi roke? Iskali so dokaze za Saro. Na odredbi za pregled telefona je pisalo, da sem vodil kriminalno podzemlje. Kot veste, je višje sodišče kot razlog pripora brisalo begosumnost in tudi umaknilo posnetke s Sarinega telefona, pustilo pa mi je ponovitveno nevarnost. Kako, če ne posedujem več nobenega orožja, Sare ni več …
»Julijo imam resnično rad,« pravi Abramov. FOTO: Igor Mali
Orožja ste imeli veliko ...
Orožje je bilo moja edina droga. V Sloveniji sem do takrat veljal kot zaupanja vredna oseba, saj sem imel dovoljenje za nošenje varnostnega orožja, kar dejansko pomeni, da sem lahko 24 ur na dan vse dni v tednu nosil pištolo za pasom, pripravljeno in nabito za strel. Da sem ga dobil, sem moral opraviti veliko psiholoških testov, dovoljenje sem dobil kot civil, star 23 let. Ko so me priprli, sem imel dve puški in pet pištol ter 10.000 kosov nabojev. Za pištolo in puško, s katero sem Sari prestrelil žilo ob hrbtenici, zaradi česar je umrla, sem imel tudi evropsko prepustnico.
...
Že nekaj časa vztrajno prosite sodišče, naj vam dovoli obisk ruske ambasade. Zakaj želite na rusko ambasado in ali drži, da posedujete ruski potni list?
Naj povem samo to, da se tožilstvo ni prepričalo, ali bi me lahko prek diplomatskih poti sploh priprlo.
Torej imate diplomatski potni list?
Več o tem ne želim povedati.
FOTO: osebni arhiv
Drugi del pogovora boste lahko prebrali na naši spletni strani. Abramov je spregovoril tudi o bogati ponudbi turške televizije, o pogojih producenta in o nadaljevanki, ki prihaja o njegovem življenju.
FOTO: osebni arhiv
