MUZEJ
Adrenalinsko po žici s Triglava do Mojstrane
Ob 10-letnici Slovenskega planinskega muzeja obudili idejo o izgradnji druge faze. Pomemben spomenik za utrjevanje narodove identitete.
Odpri galerijo
Slovenski planinski muzej v Mojstrani Fotografije: Primož Hieng
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so te dni sklenili praznovanje desete obletnice delovanja, ugotavljajo, da je že postal premajhen za vse, kar lahko Slovenija na tem področju pokaže. Zato je ob jubileju oživela ideja o izgradnji druge faze muzeja, ki so jo že prvotno načrtovali. Temu so naklonjeni tudi na ministrstvu za kulturo.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani je dobil svoj prostor ob vstopu v Triglavski narodni park (TNP) in v dolino Vrata, ki pelje pod mogočno steno Triglava. »Njegovi začetki segajo v leto 1901, ko so se pojavili prvi zapisi o alpskem muzeju, v tedanjem času pa je že opaziti prizadevanja Čehov za ohranitev slovenske planinske zapuščine,« smo izvedeli v Mojstrani. »Leta 1932 so na Ljubljanskem sejmu pripravili razstavo planinstva. Mnogo let pozneje, točneje leta 1984, so v Mojstrani uredili Triglavsko muzejsko zbirko, ki je bila tudi informacijska točka TNP. Upravljalo jo je Planinsko društvo Mojstrana. Leta 2007 je bil položen temeljni kamen novega Slovenskega planinskega muzeja, ki so ga odprli leta 2010.«
Svet gora že od nekdaj vzbuja spoštovanje in občudovanje, izziva pogumne in navdihuje ustvarjalne. Slovenci smo edini alpski narod, ki svojo narodno zavest enačimo z gorami. V višavah smo se postavljali po robu tujcem, izražali svoje domoljubje, branili slovenstvo, na vrhovih smo razvijali slovensko zastavo. Na Triglavu je Jakob Aljaž postavil svoj stolp, ki je tudi simbolna podoba Slovenskega planinskega muzeja.
Mejniki zgodovine
Ohranjena je neprecenljiva narodna dediščina, ki so jo sprva ustvarjali pastirji, lovci, iskalci rud in zdravilnih zelišč, v novejši zgodovini pa raziskovalci, alpinisti, gorniki in planinci, z njimi pa vodniki, oskrbniki in nadelovalci poti. Slovenci smo ohranili nepretrgano navezo od nekdanjega bosega pastirja do današnjega, v svetovnem merilu vrhunskega alpinista. Gore so hkrati dragocen vir pitne vode, svežega zraka in neokrnjene narave. Planinski muzeji v alpskih deželah so pomembne ustanove za utrjevanje zgodovinskega spomina, ozaveščenosti in narodove identitete.
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost, dodajajo: »Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica ponujajo vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Zbrane predmete, dokumente, fotografije, dogodke, pojave in pripovedi so v Slovenskem planinskem muzeju vtkali v zgodbo o zgodovinskem razvoju planinske dejavnosti na Slovenskem. Z današnjim časom so jo povezali s sodobnimi avdiovizualnimi pripomočki in z zabavnimi dopolnitvami posameznih vsebinskih sklopov.«
Uvodni film Svetlobe gora prikazuje lepote slovenske pokrajine ter vzbuja zavedanje o raznolikosti in bogastvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine našega vzpetega sveta. Film je hkrati povabilo v muzej in naš gorski svet. Stalno razstavo spremljajo občasne razstave, ki jo vsebinsko dopolnjujejo in bogatijo.
Zasnovali so jo kot muzejsko pripoved, ki bi jo doživeli med lastnim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorsko-reševalne zgodovine ter spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore.
Varno, doživeto in poučno
Zgodovina slovenskega planinstva, prežeta z domoljubjem, vas vodi od začetkov organiziranega planinstva do prvih alpinističnih vzponov ter aktualnih vrhunskih dosežkov naših plezalcev v domačih in tujih gorstvih. Na poti boste srečali prve gorske vodnike, nosače in nadelovalce poti ter gorske reševalce. Da bo vaš korak varen, vas spremljajo napotki za varno hojo v gore. Tako kot v hribih lahko tudi na muzejski poti občudujete naravo, ohranjanju katere posvečajo posebno pozornost.
Skupaj s turističnimi in gorskimi vodniki so pripravili vrsto zanimivih programov, ki bodo dan obiskovalcev oziroma izletnikov v Mojstrani in okolici obarvali s posebnimi doživetji. Za družine, skupine, sodelavce ali društva organizirajo vodene strokovne izlete na najbolj mikavne točke, ki se ponašajo z izbranim kulturnim, naravnim ali zgodovinskim pečatom.
Reševanje v gorah
Slovenski planinski muzej v Mojstrani je dobil svoj prostor ob vstopu v Triglavski narodni park (TNP) in v dolino Vrata, ki pelje pod mogočno steno Triglava. »Njegovi začetki segajo v leto 1901, ko so se pojavili prvi zapisi o alpskem muzeju, v tedanjem času pa je že opaziti prizadevanja Čehov za ohranitev slovenske planinske zapuščine,« smo izvedeli v Mojstrani. »Leta 1932 so na Ljubljanskem sejmu pripravili razstavo planinstva. Mnogo let pozneje, točneje leta 1984, so v Mojstrani uredili Triglavsko muzejsko zbirko, ki je bila tudi informacijska točka TNP. Upravljalo jo je Planinsko društvo Mojstrana. Leta 2007 je bil položen temeljni kamen novega Slovenskega planinskega muzeja, ki so ga odprli leta 2010.«
Ohranili smo nepretrgano navezo od nekdanjega bosega pastirja do vrhunskega alpinista.
Svet gora že od nekdaj vzbuja spoštovanje in občudovanje, izziva pogumne in navdihuje ustvarjalne. Slovenci smo edini alpski narod, ki svojo narodno zavest enačimo z gorami. V višavah smo se postavljali po robu tujcem, izražali svoje domoljubje, branili slovenstvo, na vrhovih smo razvijali slovensko zastavo. Na Triglavu je Jakob Aljaž postavil svoj stolp, ki je tudi simbolna podoba Slovenskega planinskega muzeja.
Mejniki zgodovine
Ohranjena je neprecenljiva narodna dediščina, ki so jo sprva ustvarjali pastirji, lovci, iskalci rud in zdravilnih zelišč, v novejši zgodovini pa raziskovalci, alpinisti, gorniki in planinci, z njimi pa vodniki, oskrbniki in nadelovalci poti. Slovenci smo ohranili nepretrgano navezo od nekdanjega bosega pastirja do današnjega, v svetovnem merilu vrhunskega alpinista. Gore so hkrati dragocen vir pitne vode, svežega zraka in neokrnjene narave. Planinski muzeji v alpskih deželah so pomembne ustanove za utrjevanje zgodovinskega spomina, ozaveščenosti in narodove identitete.
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost, dodajajo: »Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica ponujajo vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Zbrane predmete, dokumente, fotografije, dogodke, pojave in pripovedi so v Slovenskem planinskem muzeju vtkali v zgodbo o zgodovinskem razvoju planinske dejavnosti na Slovenskem. Z današnjim časom so jo povezali s sodobnimi avdiovizualnimi pripomočki in z zabavnimi dopolnitvami posameznih vsebinskih sklopov.«
Lani so predstavili novo doživetje, virtualni spust po jeklenici s Triglava. Interaktivna izkušnja ponuja varnejši pogled na znamenito goro brez nevarnosti planinskega sveta. Virtualni zipline omogoča, da si obiskovalec muzeja povsem varno namesti varovalni pas, sede, si natakne 3D-očala ter se spusti s Triglava. Lahko se vrti 360 stopinj in spoznava vse okoliške gore, leti mimo ptic in po dobrih dveh minutah pristane pred planinskim muzejem.
Uvodni film Svetlobe gora prikazuje lepote slovenske pokrajine ter vzbuja zavedanje o raznolikosti in bogastvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine našega vzpetega sveta. Film je hkrati povabilo v muzej in naš gorski svet. Stalno razstavo spremljajo občasne razstave, ki jo vsebinsko dopolnjujejo in bogatijo.
Zasnovali so jo kot muzejsko pripoved, ki bi jo doživeli med lastnim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorsko-reševalne zgodovine ter spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore.
Varno, doživeto in poučno
Zgodovina slovenskega planinstva, prežeta z domoljubjem, vas vodi od začetkov organiziranega planinstva do prvih alpinističnih vzponov ter aktualnih vrhunskih dosežkov naših plezalcev v domačih in tujih gorstvih. Na poti boste srečali prve gorske vodnike, nosače in nadelovalce poti ter gorske reševalce. Da bo vaš korak varen, vas spremljajo napotki za varno hojo v gore. Tako kot v hribih lahko tudi na muzejski poti občudujete naravo, ohranjanju katere posvečajo posebno pozornost.
1901.
so se že pojavili zapisi o alpskem muzeju.
so se že pojavili zapisi o alpskem muzeju.
Skupaj s turističnimi in gorskimi vodniki so pripravili vrsto zanimivih programov, ki bodo dan obiskovalcev oziroma izletnikov v Mojstrani in okolici obarvali s posebnimi doživetji. Za družine, skupine, sodelavce ali društva organizirajo vodene strokovne izlete na najbolj mikavne točke, ki se ponašajo z izbranim kulturnim, naravnim ali zgodovinskim pečatom.
