Afriška prašičja kuga ogroža lov in prašičerejo

Čeprav je Slovenija v Evropi ena redkih držav brez afriške prašičje kuge, izjemno nevarne in nalezljive virusne bolezni divjih in domačih prašičev, so na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin šele nedavno uredili novo spletno stran, na kateri so na voljo tedensko osveženi podatki o njenem širjenju po državah Evropske unije in sosednjih državah.

Na njej so koristni nasveti za lovce, rejce živali, veterinarje in potnike pa tudi informacije o tem, kako prepoznati bolezen, kakšni so klinični znaki pri divjih in domačih prašičih, o vzorčenju in vnosu ter širjenju bolezni ter o biovarnostnih ukrepih.

Za zdravje človeka ni nevarna, povzroča pa veliko gospodarsko škodo v državah, kjer je razširjena, saj sta z njo omejena ali celo onemogočena transport in trgovanje s prašiči (izvoz v tretje države), poleg tega pa povzroča skoraj stoodstotne pogine obolelih prašičev.

Trenutno stanje

Kot je razvidno iz nedavno objavljenih tedenskih poročil, se nam ta bolezen nezadržno bliža in smo s Hrvaško le še majhen osamljeni otok brez nje. Najhuje je v Romuniji, kjer so letos zaznali že 1689 primerov pri domačih prašičih, v zadnjem obdobju (od 2. do 8. decembra) pa 26 novih okužb. Sledijo Poljska z 48, Ukrajina (42), Bolgarija (41), Litva (19), Srbija (18), Slovaška (11) ter Latvija in Italija s po enim primerom.

Okužbah divjih prašičev je letos največ zabeleženih na Poljskem, in sicer kar 2181 (od 2. do 8. decembra dodatnih 72). Sledi Madžarska s 1473 primeri (43 dodatnih), sledi Romunija s 625 (16), nato Belgija s 481. Skupaj je bilo potrjenih že 1870 primerov bolezni pri domačih prašičih in 5841 pri divjih, kar je velik porast glede na leto 2017. Takrat je bilo prvih le 265, drugih pa 3985.
Le vprašanje časa je, kdaj bo bolezen preskočila k nam, a kljub temu se priprava izrednega zakona o afriški prašičji kugi vleče že dve leti. Kot so na nedavni tiskovni konferenci dejali predstavniki Lovske zveze Slovenije, bi se morala vlada nanjo nemudoma pripraviti tako organizacijsko kot finančno. V večini lovskih družin so divji prašiči tudi glavna lovna divjad in velik del prihodkov posameznih lovskih družin.

Karantena in drugi ukrepi

Na podlagi izkušenj iz okuženih držav so ukrepi ob izbruhu te bolezni zelo obsežni in dragi. Na približno 10 kvadratnih kilometrih je namreč treba razglasiti okuženo območje, na 100 kvadratnih kilometrih pa ogroženo območje. Potrebni so ograditev z mrežo in električnim pastirjem, prepoved lova in vsak vstop ljudi na to območje, po določenem času pa izvedba ekstenzivnega lova z vsemi tehničnimi pripomočki, da se prašiči ne oddaljujejo. Vanj se vključijo tudi specialne enote policije in/ali vojske v spremstvu lovcev. V ogroženem območju pa se mora izvajati stalen lov (brez pogonov) s tehničnimi pripomočki. Vse uplenjene divje prašiče je treba še veterinarsko pregledati.