Agrometeorološka napoved: cveteti je začelo tri tedne prezgodaj

Po vsem svetu 23. marca zaznamujemo svetovni dan meteorologije, ki je letos potekal pod geslom Podnebne spremembe in voda. V središču je bil pomen zaščite vodnih virov, njihovega varstva pred škodnim delovanjem voda ter opozarjanja na pojave, kot so suše, neurja in poplave. In kot bi narava želela opozoriti na spremembe in potrebo po njenem varstvu, je Slovenijo zajel val mrzle polarne zračne mase.

Še v petek smo se greli, povprečna dnevna temperatura zraka je bila tudi do okoli 5 °C nad dolgoletnim povprečjem, najvišja pa je marsikje presegla 20 °C. Ob koncu tedna pa nas je dosegla ohladitev, v noči na nedeljo se je ob rahlih padavinah meja sneženja marsikje spustila do nižin. Krepil se je severovzhodni veter, na Primorskem burja, ki je na izpostavljenih mestih v sunkih dosegala hitrost nad 100 km/h. Tudi v notranjosti je pihal hladen severovzhodni veter, ki je stopnjeval občutek mraza. Najvišje dnevne temperature zraka so bile po nižinah le okoli 5 °C, na Primorskem do 12. Še hladneje se je začel nov teden, ko se je v zatišnih legah jutranja temperatura zraka spustila nekaj stopinj pod ledišče, na Gorenjskem celo do –7 °C. Malo nad ničlo so bile temperature le na Goriškem in Obali. Ohladitev je bila še posebno izrazita v gorah, na Kredarici so izmerili skoraj –20 °C.



Po podatkih Arsa je bilo v zadnji tretjini marca podobno mrzlo leta 2013. Razmeroma hladno vreme je trajalo do 8. aprila. Hladno in vetrovno vreme bo vztrajalo do petka, ob koncu tedna pa se bodo temperature spet približale 15 °C.

Takšna vremenska situacija pomeni veliko nevarnost za cvetoče sadno drevje, ki je zaradi izjemne toplote začelo zgodnji razvoj. Skoraj tri tedne prezgodaj so zacvetele marelice, povsod po Sloveniji, razen na hladnejših območjih, so že v fazi polnega cvetenja. Tudi breskve ne zaostajajo veliko, zacvetele so na Primorskem, cvetovi pa se na toplih vinogradniških legah odpirajo tudi drugod po Sloveniji. Opazimo lahko tudi odprte cvetove mirabolan in drugih zgodnjih vrst prunusov. Temperature zraka so se v zatišnih legah spustile pod kritične vrednosti, ki bi jih cvetoče sadno drevje še lahko preneslo brez poškodb, zato je spomladanska pozeba verjetno neizogibna. Vipavsko dolino utegne rešiti burja.

Poskrbimo za zaščito

Na občutljivost sadnih rastlin v primeru nizkih temperatur zraka v prvi vrsti vplivata zdravstveno stanje dreves in njihova prehrana. Bolj občutljive bodo zagotovo prej poškodovane ali pozeble. Občutljivost za pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Kdaj pride določena rastlina iste sadne vrste in sorte v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege, na kateri je posajena. Na hladnejših legah je razvoj poznejši in običajno na njih opazimo manj škode po spomladanski pozebi kot na tipičnih sadjarskih legah na isti nadmorski višini.



Pri debeloplodnih sadnih vrstah je za kolikor toliko normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog 5 odstotkov cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa se mora razviti v plodove vsaj 20 odstotkov cvetov. To pomeni, da 90-odstotna pozeba cvetov pri breskvi ne napravi pomembne škode, pri češnji pa je škoda že zelo velika – več kot 50-odstotna. Za zaščito lahko delno poskrbimo tudi sami. Po podatkih svetovalnih služb v kmetijstvu je eden od ukrepov zaščita dreves s koprenami, tudi jagodičje lahko prekrijemo s koprenami. Če so tla suha, jih je priporočljivo namočiti. Vlažna tla namreč vpijejo čez dan veliko več toplote kot suha. Minuli konec tedna je padlo nekaj malega dežja, a verjetno premalo, da bi bila vlaga v tleh dovolj učinkovita. Zadržana toplota vpliva na pojavnost pozebe v nočnih urah. Kjer so sadovnjaki zatravljeni s travno rušo, je priporočljivo mulčenje ali pa košnja. V času nizkih temperatur se ne priporoča obdelave tal, saj si na ta način poslabšujemo toplotne kapacitete tal. Obstaja tudi veliko sredstev za krepitev rastlin pred pozebo, kot so izvlečki alg in aminoklislin.

Bolj tehnološko zahtevno je protislansko oroševanje. Zaščita na tak način je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto, s stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura okoli cveta ne pade pod ničlo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje. Pri klasičnem oroševanju tehnologi priporočajo dodati 4 mm padavin ali 4 litre na kvadratni meter na uro, za nižje temperature od –6 ali –7 °C pa od 6 do 7 mm na uro. Za izvajanje te metode je bilo opravljenih kar precej poskusov in zato je potrebna natančnost sistema in spremljanje vremenske napovedi. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oziroma ob zelo šibkem vetru z manjšo hitrostjo od 3 do 4 m/s. V teh dneh je bilo zaradi vetra večinoma onemogočeno. Andreja Sušnik