Akvariju po 70 letih grozi zaprtje: pogreza se v temeljih, objekt popolnoma dotrajan (FOTO)
Premalo nas je, ki se zavedamo, da v štajerski prestolnici že več kot 70 let uspešno deluje akvarij-terarij. Zavod, ki je trenutno v upravljanju Javnega podjetja Snaga iz Skupine JHMB, d. o. o., je namreč prav lani zaznamoval 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja.
Leta 1953 so se v starinski zgradbi na obrobju Mestnega parka prvič odprla vrata Mestnega akvarija Maribor. Takrat je akvarij razstavljal le vodno floro in favno, ki je bila značilna za območje naših krajev. Razstava je bila obogatena z nekaj vrstami tropskih rib, ki so jih zavodu donirali akvaristi, člani tedanjega Društva akvaristov Maribor. Prvi obiskovalci so bili menda navdušeni. Vilko Rechberger, ustanovitelj akvarija in tedanji direktor, je navezal stike z mnogimi ustanovami po svetu: z zamenjavami živali pa so začele v Maribor prihajati vodne lepotice z vsega sveta.
25 tisoč obiskovalcev imajo letno.
Danes je tako v 39 velikih razstavnih akvarijih prikazanih 120 vrst avtohtonih in eksotičnih rib iz sladkih in slanih voda z vseh kontinentov. Predvsem raznovrstnost razstavljenih živali je v največji meri pripomogla k slovesu ustanove zunaj naših meja in tako je danes akvarij ena pomembnejših tovrstnih ustanov v srednjeevropskem prostoru.
Leta 1991 je Snaga v soglasju z mariborsko občino začela preureditev prostorov dotedanje ribogojnice in rezultat je bil ureditev oddelka Terarij, kjer je razstavljenih 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk z vsega sveta. Tako si lahko obiskovalci ogledajo eno največjih zbirk strupenih in nestrupenih kač na evropskem prostoru. Zanimanje javnosti vzbujajo med drugim še krokodili, veliki kuščarji varani in legvani, kopenske in močvirske želve.
Delo ustanove pa ni omejeno zgolj na prikazovanje živalskih in rastlinskih vrst: že vrsto let v akvariju-terariju intenzivno delajo tudi na vzreji živali v ujetništvu. Medtem jim je uspelo razmnožiti nekaj na svetu najbolj ogroženih živalskih vrst. Ti uspehi pa so bili zelo odmevni prav v strokovnih krogih.
Začasna sanacijska rešitev je prispevala vsaj k temu, da kletni prostori niso več zaliti z vodo.
V Akvariju-terariju Maribor, ki ga letno obišče približno 25.000 obiskovalcev, je skupaj šest zaposlenih. Kot pravi vodja Branko Kolar, je bilo poslovanje v lanskem letu, ko so praznovali 70-letnico, v okvirih preteklih let. Jubilej so zaznamovali z manjšo proslavo, na dan obletnice pa ponudili dan odprtih vrat ter prost vstop za vse obiskovalce.
Dotrajani prostori ne ustrezajo več predpisom, nujna sanacija kleti oziroma hidroizolacija stavbe, ki naj bi jo izvedli spomladi, pa tega ne bo spremenila.
Klavrno stanje
Glede financiranja ustanove Kolar poudarja, da poslujejo z lastnimi sredstvi, manjkajoča sredstva za pozitivno poslovanje pa prejemajo z dotacijo lastnika, to je občina Maribor. Imajo pa v ustanovi kar nekaj prostorskih težav, ki bi lahko v naslednjih dveh letih privedle celo do zaprtja. »Dotrajani prostori ne ustrezajo več predpisom, nujna sanacija kleti oziroma hidroizolacija stavbe, ki naj bi jo izvedli spomladi, pa tega ne bo spremenila,« je bil jasen Kolar.
»Stanje objekta, vseh prostorov, stavbnega pohištva, strojne opreme in instalacij je v nič kaj zavidanja vrednem stanju. Objekt se pogreza v temeljih, osnovna konstrukcija je popolnoma dotrajana, prav tako toplovodno omrežje. Ni povsem izključena niti bojazen zrušitve katerega od podestov ob razstavnih akvarijih, pri čemer je zaenkrat varnost obiskovalcev še zagotovljena.«
V 70 letih obstoja je akvarij-terarij obiskalo že 2,5 milijona ljudi.
Osnovno- in srednješolska mladina predstavlja 75-odstotni delež.
Ne le iz Štajerske, v vse večjem številu ga obiskujejo tudi turisti.
Prav zaradi tega letos nimajo v načrtu nabav kakšne večje oziroma atraktivnejše živali. Najprej se bodo, kot rečno, posvetili sanaciji objekta in razstavnih prostorov. Zob časa, visoke temperature in visoka relativna vlaga v prostoru so prispevali k temu, da je danes včasih tako ugledna ustanova v tako slabi podobi.
V Snagi se sicer zavzemajo za nemoteno delovanje akvarija-terarija in menda vlagajo tudi veliko truda in sprotnih sredstev za vzdrževanje obstoječega stanja. Žal pa vsi napori niso dovolj, saj se dolga leta ni vlagalo v vzdrževanje in prepotrebno obnovo posameznih delov objekta.
Po zagotovilih občine se bosta v prvih pomladnih mesecih tudi uredili omenjena hidroizolacija in kanalizacija. V tej smeri se je tudi že ukrepalo, saj je podjetje Nigrad iz Skupine JHMB že konec lanskega leta predrlo zamašene kanale in s tem omogočilo pretok meteornih in fekalnih vod v glavni kanal na Ulici heroja Staneta. Ta začasna rešitev je prispevala vsaj k temu, da kletni prostori niso več zaliti z vodo.
