Alarmantni podatki: vsak Slovenec na teden zavrže 1,3 kilograme hrane

Danes je mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, podatki o zavrženi hrani v naši državi pa so skrb vzbujajoči. Prebivalci Slovenije so lani namreč zavrgli 143.254 ton hrane, kar je le 0,2 odstotka manj kot leto prej. Več kot polovica – kar 53 %, je izvira iz gospodinjstev. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni Sursa znižal za 2 odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 %. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju v lanskem letu zavrgel 68 kilogramov hrane, na teden pa povprečno 1,3 kilograma.

Kakšen je izvor odpadne hrane?

Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane.

Odpadna hrana po izvoru. FOTO: Statistični Urad Rs

Koliko odpadne hrane se predela?

Po podatkih Sursa se je največ odpadne hrane (43 %) predelalo anaerobno v bioplinarnah, s 34 % je sledila  aerobna predelava v kompostarnah, 19 % odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), preostanek (4 % celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).