Ali se nakup ljudskih obveznic izplača?

Ministrstvo za finance bo na začetku februarja, vpis bo predvidoma od 1. do 16. februarja, izdalo obveznice za državljane z ročnostjo treh let, obseg izdaje pa je predviden v višini 250 milijonov evrov. Najmanjši znesek vpisa bo tisoč evrov, največji pa 100.000.

Država bo tako morala privabiti najmanj 2500 vlagateljev, verjetneje pa je, da okoli 5000, kar je razmeroma veliko. Za primerjavo, ob privatizaciji NLB je delnice vpisalo 1500 delničarjev. Delnice so seveda bolj tvegana naložba kot obveznice, a po drugi strani so donosi obveznic manjši in pri tem obveznice na daljavo tekmujejo z depoziti.

Po kuponski vrednosti

Ključno vprašanje je, ali se vlagateljem izplača nakup državnih obveznic. Država še ni razkrila ključnega podatka, to je obrestne mere. To sicer pri izdajah ni nič nenavadnega. Obrestna mera se praviloma določa šele ob izdaji in se prilagodi povpraševanju. Tokrat bo sicer nekoliko drugače in država bo ob začetku vpisa razkrila vse pogoje, vključno s ceno in obrestno mero. Pričakovati je, da bodo vlagatelji obveznice kupovali po kuponski vrednosti, saj bi višja ali nižja cena otežila izračun donosa, kar lahko zmede povprečnega vlagatelja.

Za zdaj je pričakovati, da bo obrestna mera med 3,2 in 3,5 odstotka. Na mednarodnih trgih vlagatelji za triletne obveznice Slovenije zahtevajo nižji, okoli 2,95-odstotni odnos, in tudi letošnja izdaja desetletnih obveznic na začetku januarja je bila cenejša. Vendar pa je država ta mesec ob izdaji zakladnih menic ponudila 3,2-odstotni donos za tri- in šestmesečne zakladne menice, za 12-mesečne zakladne menice pa celo 3,22-odstotni donos. Pričakovati je, da bo za triletne obveznice ponudila več in s tem poskušala pritegniti vlagatelje.

Po podatkih Banke Slovenije znaša obrestna mera za dolgoročne depozite gospodinjstvom okoli 2,6 odstotka, tako da bo država ponudila kar nekaj premije v primerjavi z depoziti. Obrestne mere depozitov se sicer med bankami razlikujejo. Država je v zakonu o obnovi izenačila obdavčitev depozitov in državnih obveznic, izdanih v letih od 2024 do 2026. Prvih tisoč evrov obresti od bančnih depozitov in obveznic, izdanih v tem obdobju, tako ni obdavčenih.

Slabše za novince

Vendar pa nakup obveznic in njihovo lastništvo stane, kar zniža donos vlagateljev. Zanimivejše bi bile lahko za vlagatelje, ki že imajo odprte trgovalne račune pri borznoposredniških hišah. Pogoji posredovanja in stroški vzdrževanja stanj trgovalnih računov se med borznoposredniškimi hišami razlikujejo. Približna ocena pa pokaže, da stroški, povezani z nakupom in vodenjem računa, ki jih zaračunavajo borznoposredniške hiše in KDD, obstoječim strankam znižajo donos za okoli 0,4 odstotne točke.

Za zdaj je pričakovati, da bo obrestna mera med 3,2 in 3,5 odstotka. FOTO: Torsten Asmus/Getty Images

Novincem se bo dejanski donos zaradi stroškov znižal še bolj. Pri izračunu donosa bodo morali biti zelo pozorni na stroške odprtja in vodenja računa, minimalno nakupno provizijo pa tudi morebitne stroške knjiženja priliva obresti in seveda stroške zaprtja računa, če po izteku obveznice ne nameravajo biti več aktivni.

Če hočejo novi vlagatelji zmanjšati vpliv stroškov na donos, se bodo morali odločiti za nakup v vrednosti vsaj od 5000 do 10.000 evrov. Znova opozarjamo, da imajo borznoposredniške hiše različne cenike, mogoče pa bodo za te namene prilagojeni. Nekatere borznoposredniške hiše namreč za izdajo ljudskih obveznic napovedujejo ugodnejše cene odprtja in vodenja računa.

Za 39 milijard obveznic

Prednost v primerjavi z vezanimi depoziti je v tem, da lahko vlagatelji obveznice kadar koli prodajo. Kolikšen donos bodo ob prodaji ustvarili, je odvisno od cene obveznic, ta pa se prilagaja tržnim obrestnim meram za državni dolg. Pri vseh transakcijah je seveda treba upoštevati še stroške prodaje oziroma nakupa. Ker imajo obveznice relativno kratko ročnost, sicer ni pričakovati večjih sprememb cene. Toda pozor, že majhna sprememba cene opazno spreminja izračun ustvarjenega donosa.

Dobra plat pa je ta, da slovenska davčna zakonodaja ne obdavčuje dobičkov, ustvarjenih s prodajo obveznic. Se pa zato postavlja vprašanje, zakaj je država davčno izenačila z depoziti obresti zgolj za državne obveznice, izdane v prihodnjih treh letih. Zakaj nimajo enakega statusa vse državne obveznice? Takšno oženje ugodnosti opazno zapleta davčne izračune.

Slovenija ima trenutno izdanih za okoli 39 milijard evrov obveznic in večina kotira tudi na Ljubljanski borzi, tako da so dosegljive povprečnemu vlagatelju. V prihodnjih treh letih bo refinancirala okoli sedem milijard evrov, za pokrivanje proračunskega primanjkljaja pa se bo morala predvidoma zadolžiti za vsaj še dodatnih sedem milijard. Po izteku prehodnega obdobja bo tako okoli tretjina javnega dolga imela nižjo obdavčitev kot preostanek.

Druga težava je v tem, da lahko država kadar koli spremeni obdavčitev obresti in drugih dohodkov iz kapitala, kar še dodatno zaplete izračun. Vzemimo za primer, da država v tem obdobju izda 20-letno obveznico. Bo res ohranila ugodnejšo obdavčitev vseh 20 let?