Ali so protesti v Sloveniji dovoljeni?

Vlado in ministrstvo za notranje zadeve smo vprašali, zakaj je v Sloveniji omogočeno zbiranje do 10 ljudi, medtem ko je protestiranje pred državnim zborom prepovedano, tudi sankcionirano. Odgovore smo dobili le z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), od koder so potrdili, da odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s sars-cov-2 še vedno začasno prepoveduje vse prireditve, shode, slavja, praznovanja in poroke. V obširnem odgovoru so zapisali še: »Strokovna posvetovalna skupina pri Ministrstvu za zdravje je v času trajanja epidemije javna zbiranja (torej shode in prireditve) večkrat izpostavila kot z vidika varovanja zdravja bolj rizična zbiranja. Kot smo videli v preteklosti, na organiziranih in neorganiziranih shodih večkrat prihaja do kršitev in neupoštevanja priporočil NIJZ. Kdaj neko spontano druženje preraste v shod, bo policija ocenila v vsakem primeru posebej, skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih.«
 

Kaj je javni shod?

Ministrstvo je pojasnilo, da je po določbah zakona o javnih zbiranjih javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur. »Zakon pa seveda loči javne shode glede na to, ali je organizator znan ali ne. Organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeležijo. Neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur. Udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve pa je oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje shoda oziroma prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju programa shoda oziroma prireditve.«

Na neorganiziranih javnih shodih je za javni red odgovorna policija, zaradi česar ima zakonsko pravico, predvsem pa dolžnost, da s svojimi ukrepi zagotavlja splošno varnost ljudi in njihovega premoženja, izpostavljajo na MNZ. »Policija sproti spremlja aktivnosti v tej zvezi z izvajanjem zakonsko določenih nalog in pooblastil – npr. z zbiranjem obvestil, opazovanjem, patruljiranjem, spremljanjem medijev in javno dostopnih spletnih objav ipd.«