Skrb vzbujajoče dogajanje na Dolenjskem: Romski otroci se skupaj s starši ujamejo v začaran krog

Poročali smo o problematiki romskih otrok na Dolenjskem, ki v zelo malem številu zaključijo osnovno šolo. Med letoma 2017 in 2021 jih je devetletko končalo le 28 od 439.

Od 439 romskih otrok jih je šolo končalo le 28

Otroci iz romskih družin pogosto izostajajo od pouka in zaostajajo v znanju za vrstniki. Opustitev šolanja pa povečuje tveganje za brezposelnost, socialno revščino in vključevanje v kriminalne aktivnosti.

Kakšna bo njihova prihodnost, če otroci ne bodo zaključili niti osnovne šole? FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Kaj je krivo za nastalo situacijo? Za pojasnila in boljši vpogled smo se obrnili na Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina ter na novomeško osnovno šolo Center.

CSD pojasnjuje, da se težave začnejo z izostanki od pouka. Ker otroci ne usvojijo osnov, kot so znanje slovenskega jezika, branje in pisanje, kasneje ne razvijejo funkcionalnega znanja in drugih ključnih sposobnosti. Zato ne razumejo postopkov centra, kasneje ne znajo izpolnjevati vlog za svetovanja, sodišče in socialno pomoč, kar njihovo stisko še poglablja.

Vrtca ne obiskujejo

Romski starši otroke le redko vključijo v vrtec, s čimer otroka prikrajšajo za morebiten razvoj jutranje rutine (vstati, se urediti, oditi od doma, imeti urnik). Brez te rutine je potem tudi težje sobivati z vrstniki v razredu. Otroci so zelo navezani na starše, zato gredo v šolo kasneje in pouku težko sledijo. »Otroci vse manj razumejo slovenski jezik in tudi v romskem jeziku se ne znajo izražati. Njihov psihosocialni razvoj in primanjkljaj je vse večji, kar poglablja stisko otrok in nemoč staršev,« so povedali pri CSD.

»Ker (v odrasli dobi) ne prepoznavajo družbeno sprejemljivih in nesprejemljivih vedenj, oz. do njih preko ustrezne socializacije v otroštvu in mladostništvu, niso razvili ustreznega vrednotenja, je kriminal med to populacijo v porastu. Stanje se večinoma ne izboljšuje, saj se mladostniki skupaj s starši ujamejo v krog, iz katerega, zaradi slabega razumevanja osnov, ne izstopijo, ker za to večinoma nimajo dovolj stabilne osebnostne strukture in ustreznih veščin, saj tega v času šolanja nikoli niso zgradili.«

V šoli se počutijo preveč tuje

OŠ Center iz Novega mesta sporoča, da se romski učenci že v zgodnjem otroštvu srečujejo z raznovrstnimi družbenimi odkloni (nasilje, alkoholizem, droge, najstniške mamice). Prihajajo iz okolja z drugačnimi vrednotami, zato je ena prvih nalog šole, da jih seznani z vrednotami širše družbe. V šoli poleg socializacije dobijo tudi boljše higienske navade.

Romsko naselje Žabjak. FOTO: Jakše Gazvoda Tanja

Ker se v šoli pogosto srečujejo z neuspehom zaradi primanjkljaja od prej, glavno je neznanje jezika, razvijejo odpor do šole. Zato težje vključujejo in imajo drugačen sistem vrednot, nehajo prihajati v šolo. Tam se počutijo preprosto preveč tuje. Pogosto se nato vpišejo v šolo za odrasle, kjer se v družbi romskih vrstnikov počutijo bolje.

»Otroci šole ne končajo zaradi nepremostljivih kulturnih in socializacijskih razlik, razlike v predhodnem znanju zaradi vedenjskih odstopanj ter ne nazadnje zaradi nepoznavanja slovenskega jezika,« zaključuje Jasmina Berginc, koordinatorka za učence Rome na OŠ Center. 

Šola povratne informacije o ukrepih institucij za opustitev šolanja nima.