Alojz Ihan o omikronu: Nova različica bi lahko bila celo ugodna
»Po tej zimi bomo v drugi fazi odnosa z virusom, saj bo za veliko večino ljudi virus imunološko že 'stari znanec', bodisi prek cepljenja ali prek okužbe,« tako v intervjuju za Siol napoveduje slovenski zdravnik in imunolog Alojz Ihan. Pravi, da po tem valu sledi endemizacija virusa, kar pomeni, da virus sicer kroži med populacijo, vendar se okužijo samo osebe, ki jim je do določene mere upadla odpornost. Imunski sistem ima spomin na virus in se lahko obramba prebudi prej in tako prehiti virus, da ne pride do hujšega poteka bolezni. A čeprav je bolezen podobna navadnemu prehladu, nevarnost ostaja. »To je drugačen virus, deluje na žile, živčevje. Če se bo izkazalo, da vsakoletne, čeprav klinično blage okužbe povzročajo kronične okvare zdravja, najverjetneje tudi v prihodnje ne bomo veseli, če se bomo vsako zimo okužili s koronavirusom in se bomo vsako jesen pač cepili. Če pa nevarnosti ob ponovnih okužbah ne bo, bo to še boljši scenarij in bomo epidemijo covida 19 prepustili zgodovinskim učbenikom.«
Ihan je spregovoril tudi o nedavni študiji v reviji Science, kjer so analizirali osebe (družinske člane), ki so bile izpostavljene koronavirusu, a se niso okužile niti razvile protiteles. Čeprav je razlogov več, je glavni ta, da so te osebe imele spominske celice za notranji virusni protein, ki je pri koronavirusih polimeraza. »Enostavno povedano, to pomeni, če so se preteklo leto okužili s prehladnim koronavirusom, je spominska celična imunost bila zadostna zaščita pred novo okužbo.« Dodaja, da je vseeno, s katero različico se okužimo, saj vsaka povzroči razvoj dolgotrajne celične imunosti. »In vsaka ponovna oziroma nova okužba s koronavirusom se bo soočila z delno pripravljenim imunskim sistemom, čeprav se bomo verjetno že zaradi delte vsi prekužili.«
Bo omikron izrinil delto?
Po svetu se je začela širiti nova različica – omikron. Ihan pravi, da večina sevov nima večje vloge. Še več, meni, da bi lahko bila nova različica celo ugodna, če bi bila bolj kužna in manj patogena oziroma nevarna za človeka. »Nevarnost pa obstaja, če se pojavi nova različica, ki je hkrati bolj kužna in bolj patogena. In ker ne vemo dovolj o omikronu, so vsi zaskrbljeni, da ima ta sev ravno te značilnosti, da torej pri obolelih povzroča hujše simptome od delte. Za omikron sicer še ne moremo reči, da je panika pretirana.« Južnoafriški znanstveniki trdijo, da je omikron veliko manj patogen od delte, Ihan pa pravi, če se to res izkaže, da je bolj nalezljiv in bo lahko izrinil delto, bi lahko »dobili manj nevarno 'naravno cepljenje'. Seveda ob pogoju, da je manj patogen od delte.«
Ihan je še dejal, če omikron ne bo težaven, lahko jeseni pričakujemo nov poživitveni odmerek cepljenja, ki bo priporočljiv za starejše in druge ranljive skupine. Jesensko cepljenje, vsaj ranljivih, bi se lahko nadaljevalo vsako jesen in tako večjih težav po njegovih besedah ne bomo več imeli. »Če seveda ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj, kot je potencialno omikron.« Kakšna je situacija z omikronom, pa naj bi bilo znano v naslednjih dveh tednih. V tem času še naprej pozivajo k cepljenju in poživitvenemu odmerku. »Če bi še vedno prevladovala vuhanska različica koronavirusa, bi bilo po cepljenju v telesu dovolj protiteles za devet do 12 mesecev. Zaradi delte pa je dovolj protiteles za pet do šest mesecev. Če bo omikron pri zmanjšanju delovanja protiteles podoben delti, potem novega cepiva ne bo smiselno razvijati, ampak zgolj poskrbeti za poživitveni odmerek, ki pa je tako in tako nujen že zaradi delte. Če pa bo učinkovitost dosedanjih protiteles znatno manjša in bo omikron hkrati še zelo nalezljiv in patogen, bo zgodba drugačna.«
