Alojz je bunker spremenil v bivak (FOTO)

Konec prve svetovne vojne je za narode Evrope pomenil veliko spremembo. Nastale so nove meje, stare so se korenito spremenile. Za Slovence so nove razmere pomenile pravo katastrofo: četrtina narodnega ozemlja in prebivalstva je prišla pod Kraljevino Italijo in v Julijskih Alpah se je meja pomaknila prav pod zahodno steno Triglava. Brez dvoma so se Italijani še kako zavedali, da so si prisvojili nekaj, kar jim po pravici ne pripada, zato so mejo, določeno z Rapalsko pogodbo, poskušali čim bolj zaščititi. V svojem prizadevanju so se lotevali neverjetnih podvigov.



Edini dostop, ki so ga imeli pod ostenje Triglava, je potekal iz doline Zadnjice. Iz zatrepa doline so do Tržaške koče na Doliču zgradili mulatjero (strma pot, po kateri so tovorili blago s pomočjo mul ali konj). Ta se na mestu današnjega planinskega doma ni končala, ampak zavije ostro na levo in se prek strmih pobočij dvigne na Triglavske pode. Tu se strmina nekoliko unese, a se pot še vedno zlagoma dviga. Po uri hoda po markirani poti na Triglav se mulatjera odcepi na levo. Dvigamo se še pol ure in nato pod neizrazito vzpetino Glava v Zaplanji opazimo ostanke nekdanje vojaške stražnice.

Sredi brezvodne in kamnite pušče je italijanska vojska zgradila vojašnico Morbegna. Ta stoji v zavetju vrha za njo in je bila zaščitena pred morebitnimi izstrelki s precej višjega Triglava. Italijani so mejo stražili vse do kapitulacije leta 1943. Od takrat naprej karavla propada, saj se je meja po osvoboditvi pomaknila na zahod in vojašnica ni več služila nikomur – z eno samo izjemo.



Medtem ko je glavna zgradba propadla do ruševin, pa je bunker Jeseničan Alojz Žakelj iztrgal iz zobovja časa in ga spremenil v bivak. Je že vedel, zakaj si je za bivališče izbral ta samotni kraj – z Morbegne je namreč eden najlepših razgledov. Za hrbtom se dviga mogočna zahodna stena Triglava, na levi so Zahodni Julijci, pred nami pa mogočna kopa Kanjavca in pod njo Velska dolina.

Za obisk Morbegne se je treba pošteno potruditi. Do karavle je mogoče še danes priti iz doline Zadnjice, tudi iz doline Triglavskih jezer, še najbolj enostavno dostopna pa je iz doline Krme prek koče Planika oziroma prek Velske doline. V vsakem primeru nam pot vzame ves dan pri prehodu skozi najlepše dele Julijskih Alp.