SOOČENJE Z ŽRTVIJO
Amadeo (23), ki jo je v otroštvu zlorabil dedek, institucije pustile na cedilu
Združenju proti spolnemu zlorabljanju se je s svojo tragično zgodbo zaupala tudi 81-letna ženska.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Ob tragični zgodbi 23-letne Amadee, ki se je v javnosti izpostavila kot žrtev spolnega nasilja nad otroki, so marsikoga oblile solze. Z Unicefovo kampanjo, ki je seznanjala javnost o skrb vzbujajoči pogostosti spolnih zlorab, je Amadea z razkritjem dogodkov izpred 20 let za slovenski prostor naredila veliko – samo v prvih 10 dneh po njenem razkritju se je število prijav spolnih zlorab otrok povečalo za 20 odstotkov.
Ko se je več let pozneje Amadea obrnila na Združenje proti spolnemu zlorabljanju, je naposled dobila svojega zagovornika in skupaj so podali kazensko ovadbo pristojnemu tožilcu.
Amadea ni edina žrtev, za katero so pri združenju podali kazensko ovadbo. »Mnoge, odrasle preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu, imajo potrebo, da se razkrije storilec dejanja, čeravno vedo, da je dejanje zastaralo. Končno tudi o tem odloča državni tožilec, za žrtve pa to pomeni velik korak v njihovem okrevanju,« meni Bašičeva. Te dni je združenje poklicala tudi 81-letna ženska in spregovorila o tem, da je bila v otroštvu zlorabljena.
Vse žrtve spolnih zlorab spodbujajo k temu, da o svoji izkušnji govorijo, kajti veliko jih ima to potrebo; najpogosteje seveda v zanje varnih prostorih združenja, nekatere pa o tem zmorejo spregovoriti tudi javno. »To izjemno spoštujemo in upamo, da je ozaveščenost javnosti na takšnem nivoju, da to prepozna kot izjemno moč in pogum žrtev.«
Naletela na gluha ušesa
Amadeo je spolno zlorabljal dedek. Kot otrok ni imela zaščite odraslih, a je ni dobila niti pozneje, ko so jo uradne institucije pustile na cedilu. Kot nam je pojasnila Katja Bašič, vodja Združenja proti spolnemu zlorabljanju, so institucije bile seznanjene o tem, a so sum spolne zlorabe celo zanikale, zato tega niso prijavile.Ko se je več let pozneje Amadea obrnila na Združenje proti spolnemu zlorabljanju, je naposled dobila svojega zagovornika in skupaj so podali kazensko ovadbo pristojnemu tožilcu.
Ni bilo sodnega epiloga
V primeru Amadee je šlo za dejanje, ki je bilo storjeno v času, ko je veljal še stari kazenski zakonik, po katerem je bila zagrožena kazen pet let in s tem tudi povezan zastaralni rok kaznivega dejanja, dvakratna zagrožena kazen. V takšnem primeru se upošteva za osumljenca ugodnejša kazenska sankcija, nam je pojasnila Bašičeva. Spolni napad bi torej morala prijaviti najpozneje 10 let po tem, ko se je zgodil, torej nekje pri 13 letih, a ga je zaradi neodzivnosti institucij prijavila z združenjem šele pred kakšnim letom. Po zdajšnji zakonodaji je čas za prijavo do 23. leta.Katja Bašič: Ne izražamo nezaupanja v institucije centrov za socialno delo ali policije, temveč izpostavljamo naše videnje dejanja, kajti morda prešibko sodelovanje z institucijami ali pa tudi neznanje prispevajo k temu, da se problem vidi z različnih zornih kotov.
Amadea ni edina žrtev, za katero so pri združenju podali kazensko ovadbo. »Mnoge, odrasle preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu, imajo potrebo, da se razkrije storilec dejanja, čeravno vedo, da je dejanje zastaralo. Končno tudi o tem odloča državni tožilec, za žrtve pa to pomeni velik korak v njihovem okrevanju,« meni Bašičeva. Te dni je združenje poklicala tudi 81-letna ženska in spregovorila o tem, da je bila v otroštvu zlorabljena.
Raziskave kažejo, da spregovori samo 38 odstotkov otrok.
Vse žrtve spolnih zlorab spodbujajo k temu, da o svoji izkušnji govorijo, kajti veliko jih ima to potrebo; najpogosteje seveda v zanje varnih prostorih združenja, nekatere pa o tem zmorejo spregovoriti tudi javno. »To izjemno spoštujemo in upamo, da je ozaveščenost javnosti na takšnem nivoju, da to prepozna kot izjemno moč in pogum žrtev.«