Američan doktoriral iz Plečnika, zdaj o njem predava
»Tudi v mestu pod planinami se bomo s ponosom spomnili na arhitekta, ki je v Kamniku našel navdih ter ustvaril prepoznavna in čudovita arhitekturna dela. Delo velikega arhitekta boste lahko spoznali skozi strokovne oči ameriškega Kamničana dr. Noaha Charneyja, ki je doktoriral prav iz Plečnikove zapuščine v Kamniku, in se približali Plečniku v spremstvu lokalnega vodnika prof. Mihaela Babnika, ki vas bo popeljal skozi čas in pokazal, kje v Kamniku je sloviti arhitekt pustil svoje prepoznavne sledi,« so sporočili z Zavoda za turizem in šport Kamnik. V sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, Zavodom za kulturo Kamnik in Pax svečarno Stele na ta posebni dan podarjajo brezplačno vodenje po Plečnikovi zapuščini. V vikendu od 21. do 24. januarja ste vabljeni, da prespite v samostanu Mekinje, kjer si v uradnem času lahko ogledate tudi stalno strokovno razstavo o Plečniku.
Prvi Plečnikovi deli na Kamniškem sta Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici iz leta 1934 in železniška postaja iz leta 1940. Večina del je nastala po letu 1947, ko ga je patru Martinu Percu uspelo pritegniti k prenovi med vojno uničene cerkve sv. Benedikta v Stranjah. Sledila so dela v Nevljah, v frančiškanskem samostanu, v cerkvi na Šutni, pri sv. Ani v Tunjicah in posamezne mestne ureditve.
Obnova z ljubeznijo
Arhitekt Jože Plečnik se je po drugi svetovni vojni spopadel z obnovo v vojni močno prizadete župnije Stranje. Partizani so požgali lepo in veliko župnišče nad glavno cesto, Nemci so minirali ostanke zidov, da je bil pogled na cesto prost, in cerkev spremenili v bunker. Strahotno so jo oskrunili. Cerkveni inventar, klopi, oltarje, križev pot so požgali. Nekaj kipov so rešili, te je Plečnik pozneje z veliko ljubeznijo vgradil v svoje obnovljeno svetišče. Tudi prižnica je pogorela, rešili so le kip Dobrega pastirja, ki ga je Plečnik uporabil za razkošno okno nad zakristijo. Obhajilno mizo iz marmorja so Nemci postavili iz cerkve; domačini so jo shranili in po vojni jo je Plečnik vgradil nazaj.
Po vojni škofija ni našla duhovnika, ki bi šel v Stranje, v župnijo brez cerkve in župnišča. P. Martin Perc, frančiškan iz Kamnika, je prevzel to veliko breme. Pridobil je mojstra Plečnika, ki so ga po osvoboditvi postavili na stranski tir, da je na stranjskem hribu začel to veliko obnovo.
Mojster se je z ljubeznijo in veseljem lotil dela. Gledal je množico domačinov, mladih in starih, otrok in staršev, kako so dan za dnem kakor mravlje čistili ruševine na hribu. Naredil je načrt za cerkev, za porušeno stranjsko župnišče, za požgano kapelo na Veliki planini, za dve novi poti, ki bi vodili do cerkve. Tudi kapela na Veliki planini bi že stala, domačini so že pripravili les in ga obdelali, pa je leta 1951 neko noč skrivnostno vse pogorelo.
Otroci prisluhnili mojstru
Ob obisku in spoznavanju Plečnikove zapuščine ne smemo mimo svečarstva Stele na Glavnem trgu v Kamniku. Tu se je Plečnik pogosto ustavljal. »V petdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem po veliki zaslugi frančiškana patra Martina Perca, je v Kamniku pri obnovi in opremljanju cerkva ustvarjalno izredno bogato deloval arhitekt Jože Plečnik,« je pred leti pripovedoval Tone Stele, predzadnji iz rodu svečarjev. »Prav pater Martin je zbližal Jožeta Plečnika z Jankom Steletom. K tesnejšemu sodelovanju med njima je pripomoglo večkratno skupno potovanje iz Kamnika v Stranje, ko se je Jože Plečnik iz Ljubljane v Kamnik vozil z vlakom, v Stranje pa ga je s konji, vpreženimi v zapravljivček, peljal prav Janko Stele. Preden so bili konji vpreženi, je minilo kar nekaj časa. Ta čas je Plečnik čakal v Steletovi dnevni sobi ter z gospodarjem in njegovo ženo prijetno kramljal, številni domači otroci pa smo pogovor s primerne razdalje z zanimanjem poslušali. Med temi pogovori so se dogovorili, da bo Jože Plečnik izdelal načrte za dnevno sobo, dal pa je tudi več predlogov, kako okrasiti sveče.«
V počastitev slovitega arhitekta je Zavod za turizem in šport Kamnik izdal tudi dve Plečnikovi znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč. Obe sta na razpolago na TIC točki v Kamniku. Prav tako bodo filatelisti 21. januarja na pošti v Kamniku dobili poseben Plečnikov žig.
V središču mesta so to železniška postaja Kamnik mesto, obnovljena Plečnikova fasada na Glavnem trgu, Plečnikov most čez Nevljico in kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu, poleg tega še obnova cerkve v Stranjah in Lovski dvorec v Kamniški Bistrici.
V petek, 21. januarja, ob 18. uri bo v prostorih Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik iz svoje bogate zakladnice znanja o Jožetu Plečniku predaval dr. Noah Charney, ki je doktoriral prav iz poznavanja dragocenih del svetovno znanega arhitekta. Razkril vam bo, zakaj ga je kot tujca iz daljne Amerike Plečnik tako očaral in zakaj ga je od vseh njegovih del najbolj fascinirala ravno kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Strokovno predavanje z dr. Noahom Charneyjem bo potekalo v angleškem jeziku, zagotovljen bo tudi prenos v živo prek družabnih omrežij.
