AMZS: Podatki s slovenskih cest so znak za alarm
Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je pripravila analizo prometne varnosti za minulo leto. Število umrlih na slovenskih cestah v prejšnjem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let, a v tem trenutku bi bilo preuranjeno sklepati, da gre za začetek izrazitega poslabševanja prometne varnosti. Pri tem so poudarili, da leta 2021 ni mogoče primerjati z 2020, ki se je sicer v zgodovino zapisalo kot leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi, odkar se beležijo tovrstni podatki (80). Toda evforije ob tem ne bi smelo biti, saj bi morala biti številka umrlih in hudo poškodovanih zaradi manj prometa na cestah, na kar je vplivala epidemija covida 19, še manjša. AMZS analiza prometne varnosti za 2021 zato temelji na daljšem časovnem obdobju.
»Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, 115 umrlih na naših cestah v 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, kjer beležimo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto«, pojasnjuje avtor analize mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS. »V tem trenutku še ne moremo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč ali pa že gre za obrnjen trend, ki bi terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih.«
V analizi so ugotovili tudi, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih, skromna je raba varnostnega pasu (med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu), še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti (lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo), ustanovitev avtocestne policije je sicer dobrodošla, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor učinkovit tudi na teh cestah.
Nujne aktivnosti na vseh treh segmentih trikotnika prometne varnosti
AMZS že dlje časa izpostavlja, da so dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti veliko prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno zahtevnejši. »Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest in odpravljanj kritičnih mest, hkrati pa smo načeloma lahko zadovoljni, da se je začela gradnja povezave proti Koroški. Ob tem upamo, da bodo kmalu stekla tudi gradbena dela na odsekih proti Dolenjski oziroma Beli krajini,« meni Kostanjšek. V AMZS bi si glede udeležencev v prometu želeli več sistematičnih spodbud k njihovemu stalnemu izobraževanju, saj se prometna pravila, infrastruktura in tudi vozila nenehno spreminjajo in izboljšujejo.
Potrebovali bi natančnejše podatke policije
Da je pri statističnih podatkih, na podlagi katerih lahko strokovnjaki na področju prometne varnosti pripravljajo analize in predlagajo ukrepe ter izboljšave, še veliko možnosti za napredek, meni tudi predsednik AMZS Andrej Brglez: »Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način kaže čas, v katerem živimo.«
Brglez ob tem znova opozarja na že dolgoletno pobudo AMZS, da bi policija pridobivala natančne in kakovostne podatke oziroma da bi potrebovali natančnejše analize vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži 'neprilagojeno hitrost' (37,1 odstotka). Na drugem mestu je 'nepravilna stran/smer vožnje' (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica prevelike hitrosti, saj lahko pride do 'sekanja' ovinkov, na tretjem mestu pa navaja 'neupoštevanje pravil o prednosti' (15,1 odstotka).
Prav pri prvem vzroku nikakor ni jasno, ali pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je po mnenju AMZS nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah in ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila tem razmeram. »Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori tako na področju preventive, zakonodajnih sprememb ali policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi lahko bili,« pravi Brglez. Je pa prepričan, da lahko za prometno varnost največ stori vsakdo izmed udeležencev v prometu: »Če jaz pazim na druge in hkrati upam, da tudi drugi pazijo name, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. In tako mora miselnost prometne varnosti potekati. Torej, vsakdo pri sebi – zase in za druge – lahko naredi največ.«
