KAJ ČAKA SMC?
Analitik: Janši bo spodletelo tam, kjer ni pričakoval
Samo dejstvo, da je do zzdaj sploh preživela, je na neki način uspeh, pravi Makarovič.
Odpri galerijo
Bo Počivalška sodelovanje z Janšo stalo mesto predsednika SMC? FOTO: Delo
Stranka SMC, ki je ob ustanovitvi nosila ime po Miru Cerarju, nato pa se preimnovala v moderni center, je vse od vstopa v koalicijo Janeza Janše po odstopu Marjana Šarca s premierskega mesta razklana. Zaradi vstopa v Janševo tretjo vlado je iz stranke izstopil celo Cerar. Zdaj pa se zaradi vse večjega nezadovoljstva v delu članstva maje stolček predsedniku Zdravku Počivalšku. Javnomnenjske ankete stranke pogosto niti ne zaznavajo, vse kaže, da SMC, ki je leta 2014 slavila z rekordno zmago, na naslednjih volitvah ne bo niti prestopila parlamentarnega praga.
Kam plove stranka, ki je pred sedmimi leti dosegla uspeh, s kakršnim se ni mogel pohvaliti niti Janez Drnovšek, smo povprašali dva politična analitika.
Kam plove stranka, ki je pred sedmimi leti dosegla uspeh, s kakršnim se ni mogel pohvaliti niti Janez Drnovšek, smo povprašali dva politična analitika.
Matej Makarovič. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
Matej Makarovič, sociolog, publicist in raziskovalec, profesor na FUDŠ in FISPodrobnosti in ozadij ne poznam, zato ne morem oceniti, koliko resni so ti izzivi za Počivalška. Ne verjamem, da lahko stranko kdo vrne k tistemu prvemu uspehu. SMC je takrat nastala kot nekaj novega in predvsem kot ena od instant strank za enkratno uporabo. Samo dejstvo, da je do zdaj sploh preživela, je na neki način uspeh. Zdaj ima po mojem mnenju možnost, da se uveljavi v polju politične sredine, kar pa glede na današnjo skrajno polariziranost prav gotovo ni lahko.
Boris Vezjak. FOTO: Blaž Samec
Boris Vezjak, Filozofska fakulteta MariborMoralni bankrot stranke ni abstraktna kategorija zato, ker etika ni brez substance. To je poglavitni razlog, da nekoč najbolj etično stranko, vsaj za takšno se je predstavljala, najdemo med tistimi, ki so zdaj lastnim principom priredile pogrebno slovesnost: izdati svoja politična in etična načela za koristi, ki jih ponuja bližina avtokratske oblasti, lahko pomeni le upor in revolt članstva do bridkega konca, ki je blizu.
Bolj je presenečenje, kako je Počivalšku eno leto sploh uspelo brzdati nezadovoljstvo zdesetkanega članstva, kajti njegov odhod je očitno datumsko programiran in se hitro približuje. Razlago poznamo, svoje mreže je sicer prepričeval z bonbončki, s službami na ministrstvih, s pozicijami v javnih zavodih in nadzornih svetih. A to ne bo dovolj, kajti pritisk javnosti na preostale člane je prevelik in indicev, da je SMC soodgovorna za sesuvanje države na poti v Orbanovo vazalno državo, je preprosto preveč.
Počivalška ne more nadomestiti nobeno verodostojno ime, kajti vsa preostala iz ožjega kroga vidnejših članov so vsa po vrsti preveč kompromitirana – in takšna bodo, dokler bo stranka v tej vladi. Zato se hitro bližamo scenariju, ko bo Janši spodletelo tam, kjer ni pričakoval, v vrstah partnerske stranke. Dolgoročno je edina rešitev priključitev SMC k drugi stranki, a je projekt »Povežimo se«, s katerim koketira gospodarski minister, zgolj ad hoc predvolilna koalicija, ki stranke ne more rešiti pred razkrojem, lahko ji zgolj pomaga h kakšnem mandatu v parlamentu. Volivci SMC so po političnem in moralnem debaklu od vstopa v Janševo koalicijo bežali predvsem k strankam SD, Levici in SAB, kar je pričakovano. Težko pa je verjeti, da je po osipu od mogočne baze, ki je nastala po kolosalni zmagi leta 2014, še sploh kaj ostalo.
Obenem tudi mislim, da zamenjava Počivalška z Zorčičem, recimo, ne bo prav ničesar rešila z vidika obstoja stranke ali njenega ponovnega preporoda. Če bi gospodarskega ministra zamenjali z nekom iz ozadja, npr. z generalnim sekretarjem Miho Reboljem, pa bi ta po nujnosti deloval le kot marioneta ministra. Rezultat bi bil podoben: vegetiranje stranke do naslednjih volitev. SMC se niti ne uvrsti v parlament in tudi več ne preživi v takšni obliki na noben način. Reši jo zgolj priključitev k drugi stranki ali popolnoma transformacija v neko drugo stranko z drugim imenom in drugačnim vodstvom.
Bolj je presenečenje, kako je Počivalšku eno leto sploh uspelo brzdati nezadovoljstvo zdesetkanega članstva, kajti njegov odhod je očitno datumsko programiran in se hitro približuje. Razlago poznamo, svoje mreže je sicer prepričeval z bonbončki, s službami na ministrstvih, s pozicijami v javnih zavodih in nadzornih svetih. A to ne bo dovolj, kajti pritisk javnosti na preostale člane je prevelik in indicev, da je SMC soodgovorna za sesuvanje države na poti v Orbanovo vazalno državo, je preprosto preveč.
Počivalška ne more nadomestiti nobeno verodostojno ime, kajti vsa preostala iz ožjega kroga vidnejših članov so vsa po vrsti preveč kompromitirana – in takšna bodo, dokler bo stranka v tej vladi. Zato se hitro bližamo scenariju, ko bo Janši spodletelo tam, kjer ni pričakoval, v vrstah partnerske stranke. Dolgoročno je edina rešitev priključitev SMC k drugi stranki, a je projekt »Povežimo se«, s katerim koketira gospodarski minister, zgolj ad hoc predvolilna koalicija, ki stranke ne more rešiti pred razkrojem, lahko ji zgolj pomaga h kakšnem mandatu v parlamentu. Volivci SMC so po političnem in moralnem debaklu od vstopa v Janševo koalicijo bežali predvsem k strankam SD, Levici in SAB, kar je pričakovano. Težko pa je verjeti, da je po osipu od mogočne baze, ki je nastala po kolosalni zmagi leta 2014, še sploh kaj ostalo.
Obenem tudi mislim, da zamenjava Počivalška z Zorčičem, recimo, ne bo prav ničesar rešila z vidika obstoja stranke ali njenega ponovnega preporoda. Če bi gospodarskega ministra zamenjali z nekom iz ozadja, npr. z generalnim sekretarjem Miho Reboljem, pa bi ta po nujnosti deloval le kot marioneta ministra. Rezultat bi bil podoben: vegetiranje stranke do naslednjih volitev. SMC se niti ne uvrsti v parlament in tudi več ne preživi v takšni obliki na noben način. Reši jo zgolj priključitev k drugi stranki ali popolnoma transformacija v neko drugo stranko z drugim imenom in drugačnim vodstvom.
