Angelca Likovič: Otroci vplivnih staršev si vse dovolijo
Po družbenih omrežjih je v zadnjih dneh zaokrožil posnetek oziroma več posnetkov medvrstniškega nasilja, ki naj bi se zgodilo na območju Celja v enem izmed nakupovalnih centrov, o čemer smo poročali tukaj. Dogajanje med mladoletniki šokira vsakogar, ki se odloči posnetek pogledati in poslušati. Za komentar smo prosili Angelco Likovič, nekdanjo osnovnošolsko ravnateljico, komentatorko v resničnostnih šovih in političarko, ki ves čas dejavno deluje kot zagovornica družinskih vrednot.
Ste si morda ogledali posnetek medvrstniškega nasilja v Celju? O čem ste razmišljali?
Medvrstniško nasilje v Celju sem si ogledala. Žalostno je, da mlada dekleta tako obračunavajo s svojimi vrstnicami. A tudi, ko sem bila sama ravnateljica, so se dogajali podobni primeri, vendar mnogo bolj poredko.
Medvrstniško nasilje ni nič novega. Se spomnite, kakšne težave ste imeli z njim na šoli, kjer ste bila ravnateljica?
V šoli smo imeli ocenjevanje vedenja: vzorno (V), primerno (P) in manj primerno (MP). Starši so se zelo potrudili, da njihov otrok ni imel MP. Ocenjevanje vedenja je odpravila Gabrova devetletka. Učence, ki so imeli vedenjske probleme, smo posebej obravnavali.
Kako ste sankcionirali nasilje, če ste ga imeli? Je bilo nasilje tudi med dekleti?
Najhujše je bilo, da so morali priti k meni kot ravnateljici na pogovor. V miru smo se pogovorili, prisoten je bil učitelj, kjer so bili problemi, razrednik, šolska svetovalna služba. Sprejeli smo določene sklepe, te smo nato natančno spremljali in preverjali. Moram povedati, da so imeli ti pogovori zelo pozitivne rezultate.
Na šole leti veliko kritik, da pometejo stvari pod preprogo. Kako veliko vlogo ima šola pri preprečevanju nasilja oziroma zdravem razvoju otroka in koliko starši?
Seveda je danes povsem drugače. Svoboda je na vseh področjih. To ni dobro. Morala bi veljati neka pravila, dogovori, kaj je prav in kaj je narobe. Mnogi današnji starši so problematični, kjer so bili tudi sami vzgojeni v duhu svobode, vse je dovoljeno.
Bi lahko rekli, da gre v primeru nasilnežev za kazensko odgovornost staršev?
V primerih, da nasilne primere obravnavajo organi pregona, je nujno ugotoviti posredno odgovornost staršev. Šole se pri reševanju teh problemov srečujejo z velikimi težavami, saj je vse več družin ločenih.
Kaj storiti, da bi imeli v družbi ničelno toleranco do nasilja? Je ideja utopična ali verjetna? Kako jo doseči?
Otroci vplivnih staršev si vse dovolijo, kjer so starši na visokih položajih, se šole izogibajo ukrepanja. Tudi sveti staršev na šolah bi morali odigrati mnogo večjo vlogo. Zelo globoko se strinjam z ničelno toleranco do kakšnega koli nasilja.
Preberite še:
