Anica je spekla najboljši štrudelj, zmagovala pa je že v preteklosti
Jabolčno tihožitje, jabolčne žaluzije, jesenski sadeži, pečena jabolka z orehi, jabolčni kompot, jabolčna krostata pa še kaj bi se našlo. V Dolenjskih Toplicah, kjer so pred dnevi s častmi, kot se spodobi, počastili že 22. Praznik topliškega jabolka.
»Ko takole hodim, se mi spomin vrne 22 let nazaj. Takrat smo razmišljali, kako bi popestrili društveno življenje jeseni. Pa je padla ideja, naj bo praznik topliškega jabolka. Tod se nismo nikoli ponašali z velikimi nasadi jabolk, zato je bil ta praznik bolj izraz hvaležnosti naravi za letino, ko nas enkrat obdari manj, drugič pa bolj,« se je domači župan Franci Vovk ozrl na začetke zdaj že tradicionalne prireditve, ki je v Dolenjske Toplice privabila staro in mlado.
Od začetka imata pri tem prazniku vodilno vlogo Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice in Društva vinogradnikov Dolenjske Toplice, pomagajo tudi drugi, dodaja župan.
Tudi otroci iz vrtca
»Veseli smo, ker smo tudi letos prispevali nekaj kamenčkov v mozaik tega praznika,« je bila ponosna Metka Zupančič, ki od letos vodi DPŽ Dolenjske Toplice, društvo, ki je zgledno pripravilo 8. državno in 22. društveno tekmovanje v ocenjevanju jabolčnih zavitkov.
»Odziv je bil dober, prejele smo jih kar 39. Letošnji izdelki so bili prav posebne vrste, saj smo jih sprejeli v ocenjevanje v celoti, ne le koščkov kot v preteklosti. Vsi, ki so tekmovali, so se potrudili tudi pri dekoraciji. Kakovost je bila visoka. Vesela pa sem, ker so letos sodelovali tudi najmlajši iz Vrtca Gumbek; jabolčni zavitek so pekli v skupinah Delfini in Zlate ribice, za oba izdelka so prejeli zlato priznanje,« pove predsednica Metka, ki ob tem razkrije, da so podelili 14 zlatih, 16 srebrnih in 9 bronastih priznanj, od tega je v glavni kategoriji klasičnih zavitkov tekmovalo 36 primerkov, v kategoriji posebnih pa trije.
Sem že dopoldan postala v izvidnico moža Staneta, da preveri, ali sem ostala v konkurenci ali ne.
V osrednji kategoriji je že tretjič zmagala Anica Šmalc iz Gorenjih Sušic, v kategoriji posebnih pa se je najbolje odrezala domačinka Polona Potočnik iz Dolenjskih Toplic. Jabolčne zavitke je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi Irena Ule, Cvetka Lavrič in Valerija Pureber.
Šampionski
»Jabolčni zavitek pečem od mladosti, odkar sem postala gospodinja. Pekla ga je tudi moja mama. Tekmujem že devet let, tokrat sem tretjič zmagala,« je bila uspeha vesela Anica Šmalc, ki je v najbolj opevani kategoriji zbrala največ točk. »Sem že dopoldne postala v izvidnico moža Staneta, da preveri, ali sem ostala v konkurenci ali ne. Izvedela sem, da sem dobila zlato priznanje, malce prej pa sem šele izvedela, da sem zmagovalka,« sreče ni skrivala Anica, ki prizna, da se je zelo potrudila.
»Pekla sem ga v petek dopoldne, ko sem bila sama doma, da sem imela mir. Mož je iz trgovine prinesel jabolka elstar, saj je letos kar kriza z njimi,« še pove in nam razkrije nekaj podrobnosti priprave: »Testo sem zamesila iz moke, vode, soli, jajca, dodala sem malce jabolčnega kisa in olje. Da vse zamesiš, kar traja. Testo je počivalo eno uro, vmes sem pripravila nadev iz naribanih jabolk. Ker so bila lepa, jih nisem lupila,« je povedala Anica.
»V nadev sem dodala cimet, vanilin sladkor in naribano limonino lupino. Vse sem dodala po okusu, potem pa zvila in spravila v pekač. Sprva sem ga poškropila z maščobo, proti koncu pa namazala s sladko smetano,« je še povedala Anica, vmes pa jo je mož opozoril, da vsega pa le ni treba povedati.
Na koncu ji je uspelo, da ga je vešče spravila iz pekača in ga odnesla na ocenjevanje. Pri hiši ne peče le ona, ampak tudi hčerki, ki ju mama pohvali.
Prejmnice priznanj
Zlato priznanje v kategoriji klasični jabolčni zavitek so prejeli Anica Šmalc, Anton Zupančič, Marija Šuštarič, Anica Kopina, Roman Zupančič, Darja Mrvar, Lidija Zupančič, Tanja Podržaj, Vrtec Gumbek (2), Silva Kapš, Anica Lavrič, Anica Vidic; srebrno priznanje so osvojile Marjetka Jordan, Milena Grm, Fanika Avguštin, Bernardka Tomažin, Vera Kumelj, Mari Jakše, Darinka Nardin, Silva Marzel, Simona Janc, Milena Pucelj, Jožica Bobnar, Milena Čibej, Jožica Bobnar, Milena Čibej, Breda Fink, Mirjana Cimermančič; bron pa so dobile Barbara Černe, Anamarija Gašper, Minka Pečaver, Cvetka Lavka, Tilka Šenica, Slavka Krakov, Jožica Rogelj, Mimica Majerle in Irena Majerle. V konkurenci posebni jabolčni zavitki je zlato priznanje osvojila Polona Potočnik, srebrni pa Metka Zupančič in Pavla Tomažin.
25 so jih spekli
Pestro je bilo na trgu in v Stritarjevi hiši, kjer so v soboto spekli kar 25 jabolčnih zavitkov – za prodajo in pokušino. »Najprej moka, da se testo ne prime. Namažemo ga tudi z oljem,« nas poučita Fani in Darja, ki sta skrbeli za testo, v ekipi sta bili še Marija in Magda, ki sta pripravili jabolka, Magda in Peter Kotar, svojčas šef gostinstva v Termah Krka Dolenjske Toplice, pa sta bdela še nad štedilnikom, da se je lepo speklo.
»Največja nagrada za naše delo so pohvale in dobra volja obiskovalcev. Pa pomembno je, da smo danes skupaj,« je še povedala druščina, ki je zahtevno in odgovorno delo opravljala z nasmehom, dobro voljo. V hipu je bilo jasno, da jim je povsem dovolj, da so skupaj in da naredijo nekaj dobrega za širšo skupnost.
Ob tem so v Dolenjskih Toplicah pripravili še bogat spremljevalni program: tri ekipe so se merile v kuhanju medeno-jabolčnega kotlička, zmagala je zasedba Pelji me, prosim. Predstavili so se tudi člani Gobarskega društva Novo mesto ter rokodelci. Na stojnici smo srečali sadjarje, ki letos bijejo plat zvona.
Težka sezona
»Letošnja letina jabolk je nemogoča. Le okoli 10 odstotkov siceršnjega pridelka smo nabrali. Pozeba, suša in toča so naredile svoje,« o letini spregovori Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar Dolenjske Toplice. Več kot 100 let tradicije pridelave jabolk imajo, 27 sort premorejo, letošnje leto pa jim ni prizaneslo.
»Tisti, ki kupuje z glavo, ve, kaj kupi doma in kaj zunaj. Primerjava našega jabolka z italijanskim na primer ni mogoča. V Italiji imajo jabolka ekološke pridelave bolj labilno kontrolo kot pri nas jabolka integrirane pridelave. Res pa je, da za nakup domače hrane, domačih jabolk veliko ljudi nima denarja, ker so plače preslabe. Vsi pa bi radi jedli zdravo, domače ... Slovenija ni samooskrbna, veliko škodo pa so naredili prekupčevalci, ki uničujejo slovensko kmetijstvo od leta 1992. Ob tem ne pozabimo, da dobimo iz tujine robo slabše kakovosti, pa tudi to je res, da enaka pravila ne veljajo povsod. V Sloveniji ne smemo špricati proti skladiščni bolezni, drugje po Evropi pa lahko,« na slabe razmere v sadjarstvu opozarja Janez Bučar.