Anito Knavs iz Kočevja pogrešajo že od leta 2007

Zaposlena je bila na onkološkem inštitutu v Ljubljani kot bolničarka. Zadnjikrat so Anito Knavs videli živo v ponedeljek, 28. maja 2007, v bližini Rudniškega jezera v Šalki vasi pri Kočevju. Naslednjega jutra so na parkirišču ob gostišču, nedaleč od jezera, našli njeno osebno vozilo.
Glede na okoliščino, da je bilo njeno vozilo parkirano ob jezeru, je bila prva misel iskalcev, da se je Kočevka prostovoljno odločila za korak v smrt. Toda po več iskalnih akcijah niti po enajstih letih ni znano, kaj se je v resnici zgodilo z njo. Nihče ne more potrditi, da je storila samomor, prav tako ni mogoče izključiti domneve, da bi lahko bila žrtev kaznivega dejanja.
Takoj po njenem skrivnostnem izginotju so pretresene sodelavke pripovedovale, kako se je njihova kolegica odločila za došolanje, opravljala je izpite na srednji zdravstveni šoli, kar si je sama plačala. Avgusta tistega leta jo je čakal zaključek šolanja, matura, kar bi ji omogočilo, da bi v bodoče delala koz zdravstveni tehnik. Načrtovala je prihodnost, zato se je zdelo nenadno izginotje še bolj sumljivo.


Po prijavi policiji so sprožili iskalno akcijo. Organizirali so jih več, potapljači so se dvakrat podali v temne vode Rudniškega jezera v Šalki vasi, preiskali so bregove in dno jezera, a niso našli nobenih sledi o pogrešani. Nič, kar bi kakor koli dokazovalo ali nakazovalo, da je Knavsova morda zabredla v vodo in se utopila. Pred tem je močno deževje brisalo sledi, tako da tudi sledni psi med grmičevjem niso zaznali ničesar.

Samomor? Odhod v tujino?

Napovedali so nadaljevanje iskanja, s policije so prihajali odgovori, da puščajo odprte vse možnosti: da je Anita Knavs storila samomor, da je morda žrtev kaznivega dejanja, tudi možnosti, da je prostovoljno nekam odpotovala, niso zanemarili. Pri zbiranju obvestil sodelujejo tudi s tujino.


Že kmalu zatem, ko je bilo iskanje neuspešno, so se razširila različna ugibanja, predvsem v zvezi z razmerami v družini pogrešane; njeni znanci, predvsem prijateljice, so opozarjali, da Anita ni bila oseba, ki bi se odločila za samomor. To možnost so odločno zavračali, njihovo prepričanje pa je med drugim temeljilo na že omenjenih dejstvih, da je namreč imela jasne cilje za prihodnost.
Sodelavke, ki so si v medsebojnih pogovorih izmenjavale izkušnje in si zaupale, so kdaj pa kdaj poklepetale tudi o družinskih težavah. Za Anito so povedale, da ji pred izginotjem ni bilo lahko. Nekaj let prej sta se z možem razšla, nato se je odselila hči in stiki naj bi se popolnoma ohladili in prekinili.

Na sodišču zaradi razdelitve premoženja

V kritičnem času leta 2007 je na sodišču potekal tudi postopek za razdelitev premoženja med ločencema. Obravnava o delitvi je bila napovedana sredi tedna, toda dva dni prej je Anita Knavs skrivnostno izginila. Nekaj dni prej je bila potrta in tudi prestrašena, so vedele sodelavke. Anita ni skrivala, da jo je strah sodišča, saj naj bi jo nekdanji mož nekaj mesecev prej nagovarjal, naj se odpove delitvi premoženja, češ da bo najbolj oškodovana njuna hči. Takrat, tako jim je pripovedovala v službi, naj bi bilo izrečenih tudi nekaj groženj, češ da bo on (nekdanji mož) že nekako rešil zadevo.
Na podlagi takšnih izpovedi seveda ni mogoče soditi, kaj se je v resnici zgodilo. Počakati je treba na konec preiskave, ki bo dala odgovore o izginotju.


V še nepojasnjeno dogajanje so vključili tudi moža (izvedeli smo, da je leta 2016 umrl, op. p.), saj je prišlo na dan, da naj bi se Anita usodnega večera pri jezeru sestala z njim, kar naj bi tudi sam potrdil med pogovorom s kriminalisti. A tudi o tem so krožile različne pripovedi – da naj bi se Knavsova res odpravila na srečanje, da pa naj ne bi bilo stoodstotno dokazano, da je tam srečala nekdanjega moža. Govorili so o nekem neznancu, vendar so to zgolj špekulacije, za katere ni znano, ali jih je kdo preverjal, še manj, ali kaj od tega drži. Ali se torej odgovor na uganko o pogrešani Aniti Knavs skriva v temnem Rudniškem jezeru? Treba bo počakati, resnica bo znana šele takrat, ko bodo, če bodo, našli njeno truplo.