Anjin tretji otrok je kačica (FOTO)

Slovenski pregovor pravi, da se zarečenega kruha največ poje, a to, vsaj v primeru Anje Kralj Okorn, pravljičarke, ki je lani izdala prvo slovensko jogijsko pravljico in navdušila z njo, ne drži. Njen moto, da bo ob vsakem otroku izdala knjigico, se je potrdil že drugič v življenju. V teh dneh mineva že leto dni, odkar se je do tedaj tričlanski družinici pridružila Pika.

Anja Kralj Okorn je z jogijsko pravljico podrla že nekaj rekordov.

»S tem se je spremenila družinska dinamika. Časa imam manj, kot sem ga imela, imam pa vedno več navdiha. Ideje kar vrejo iz mene in ne morem si kaj, da jih ne bi realizirala tako hitro, kot je le mogoče,« je plodovite misli kaj hitro strnila v gmoto, iz katere je izvila novo pravljico. In to že, ko je dojenčica dopolnila tri mesece. »Vmes pa je Kačalinka postajala vse bolj prepoznaven lik, zato sem se odločila, da bom namesto povsem nove pravljice nadaljevala zgodbo Kačalinke in njenih prijateljev. Najprej prek dodatnih izdelkov in doživetij, ki spremljajo knjigo. Ko bom imela več časa, da se bom lahko usedla in fokusirano ustvarjala nekaj ur v kosu, pa bom realizirala tudi idejo s knjižnim nadaljevanjem,« jo še zdaj navdušuje uspeh njene prve književne junakinje, Kačalinke Čalapinke, ki so jo številni vrtci po Sloveniji vzeli za osnovno čtivo. Pa ne samo to, tudi za gibalni navdih, in tako vrtčevska mladež po domovini spoznava ljubko kačico, s katero izvaja meditativne vaje, vaje pravilnega dihanja, raztezanja in krepitve mišic ter končnega umirjanja. Tudi prihodnost branja med otroki, ki rastejo z namišljeno junakinjo, ni vprašljiva ali celo ogrožena. V izkustvenem razmerju s knjigo pridobivajo veščine, za katere avtorica pravi, da so najpomembnejše za uspeh odraslega posameznika. To so ustvarjalnost, iznajdljivost in trdoživost.

»Naloga nas, odraslih, je, da otrokom pustimo, da čim dlje ohranjajo svojo otroško igrivost in razvijejo pozitiven odnos do raziskovalca v sebi. Da zgradijo pozitivno samopodobo. Da raziskujejo in oblikujejo svojo resnico.« In jogijska pravljica je idealno orodje pri tovrstnem razvoju. »Ne le, da jih ta izjemno interaktivna izkušnja s knjigo mnogo bolj pritegne, ampak jih tudi bolje pripravi na življenje. Golo požiranje informacij iz knjig je preteklost. Danes ni informacije, ki je ni mogoče poguglati v nekaj sekundah. Kaj znamo in si dovolimo iz njih ustvariti sami, pa je nekaj povsem drugega.«

Blagovna znamka

Anja je knjižno zgodbo nadgradila z lutko, glasbo, nakitom. Pravzaprav je njena ideja v ustvarjalni klobčič povezala številne domače umetnike. »Res je, to se pravzaprav spontano dogaja že vse od začetka, ko sem se zaradi ilustriranja pravljice povezovala z lokalno ilustratorko Tamaro Šenk. Prav njene ilustracije, zgodba v pravljici in kačalinkanje kot doživetje, ki se je iz tega razvilo, so navdihnili tudi druge slovenske umetnike. Za zdaj se je še vsak od njih, ki sem ga začutila, da bi lahko postal del naše zgodbe, na povabilo odzval pozitivno. Meta Nelc, ki ustvarja kvačkane živali, je nakvačkala tako Kačalinko kot vse njene prijatelje iz pravljice.

Jogijske vaje preizkuša s starejšo hčerko. 

S škofjeloško umetnico Ano Bučar, ki izdeluje unikatni leseni nakit, sva se povezali in ustvarili Kačalinkine zapestnice, magnete, broške in knjižne označevalce. Najbolj od vsega pa sem ponosna na sodelovanje s pevko Sašo Vipotnik in njeno skupino AKA Neomi, s katero smo ustvarili Kačalinkino pesem, ki je prva otroška jogijska pesem pri nas. Ustvarjena je bila z mislijo, da otroci s svojimi starši ob njej zapojejo, zaplešejo in na jogijski blazini spečejo čisto prave Kačalinkine palačinke. Video je na youtubu že v enem mesecu dosegel skoraj 4000 ogledov, sama pa sem najbolj zadovoljna, ko pridem v vrtec po starejšo hčer Vito in na vratih igralnice preberem: 'Razgibavali smo se ob pesmi Kačalinka Čalapinka.'« In tako je okoli kačice spontano nastala blagovna znamka. »Ko sem se pred nekaj tedni tega začela zavedati, sem jo celo intelektualno zaščitila,« z nasmeškom dopolni pravljičarka, ki ji bogata domišljija kroji ustvarjalno pot.

Ideja o knjigi je prerasla v blagovno znamko, ki vključuje raznovrstne umetniške, a uporabne izdelke.

»Ko nekaj delaš odprtega srca, kot jaz s svojo družino in ekipo slovenskih ustvarjalcev ustvarjam zgodbo Kačalinke, se to preprosto začuti. Sladkosnedka je našla pot do več kot 1200 kačalinkarjev po vsej Sloveniji, kar ni slabo, če upoštevamo, da se vsaka knjiga, ki se v Sloveniji proda v več kot 300 izvodih, šteje za uspešno. Na poti je že nov ponatis, v predalu pa me čaka Kačalinkin prevod v angleščino,« prebira drobce na ustvarjalni poti. »Z možem se hecava, da je Kačalinka najin tretji otrok. Dejansko nas spremlja skoraj na vsakem koraku. Z možem in starejšo hčerko ne mine dan, ko se ne bi pogovarjali o novih idejah. Starejša Vita je že od začetka moj glavnih vir navdiha. Ponosna je na to, da nastopa v pravljici, daje mi ideje za izdelke, z veseljem izvaja jogo na predstavitvah v živo in s tem spodbudi k sodelovanju tudi preostale otroke. Pred kratkim sva skupaj celo ustvarili in posneli koreografijo na Kačalinkino pesem, zdaj uči prijatelje v vrtcu, na plesnih vajah ... Seveda mi z veseljem priskoči na pomoč tudi pri odpremljanju pošiljk, kadar ji dovolim, da vsako posebej prelepi z nalepko Pozor, ssslastna vsebina! Pika pa za zdaj najraje poplesuje na Kačalinkino pesmico. Ta ji vedno nariše nasmeh na obraz in jo zaziba levo-desno.«