Anton je odprl kovaški muzej (FOTO)
Med tistimi, ki željo ohraniti domačo tradicijo, je tudi upokojeni kovač Anton Horvat iz Razkrižja, lastnik tamkajšnje kovačije in kovaškega muzeja. Poklica se je izučil pri očetu Štefanu, še prej se je izšolal za strojnega ključavničarja, kovača in podkovskega mojstra.
Kot pravi, je kovaška obrt že skoraj izumrla, saj je v pokrajini ob Muri le še nekaj starih kovačev, ki niso vrgli kladiva na zapeček. Anton je vesel, ker je ohranil staro kovačnico in orodje, saj je kovaška tradicija pri njih stara več kot 200 let, sam se z njim ukvarja že več kot 60 let.
Nikoli bogataš
Zaupal nam je, da je bil muzej njegova dolgoletna želja. Še preden ga je začel urejati, je obiskal stare domače kovačnice, na pomoč sta mu priskočila ministrstvo za kulturo in okolje ter mariborski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine s strokovnjakom Alešem Arihom.
Kovačija je bila v zelo slabem stanju, ognjišče je začelo razpadati, s stropov se je luščil omet. Sanirali so vse zidove, na novo betonirali tla, uredili ognjišče, popravili strope in streho, lepši videz je dobilo tudi pročelje. Na Antonovi kovačiji so v minulih časih popravljali vozove in kmečko orodje, od sekir in lopat do plugov, podkovali so konje, čistili kravam parklje, storitve so ponujali revnim kmetom in viničarjem. Kot sam pravi, kovač ni bil nikdar bogataš, a lahko je preživel družino.
Vsak je imel svoj stil kovanja, niti Anton ni izjema. V obnovljeni kovačiji se rad vrti okrog ognjišča in pod njegovim kladivom nastajajo različni izdelki, tudi podkovice za srečo. Uresničil je svojo željo o zbirki sabelj in mečev ter si jih skoval. Družina Horvat se v zadnjem času usmerja v kovaški turizem, saj Antona veseli tudi vinogradništvo.
let so že kovači.
Učencem, dijakom in izletnikom, ki ga obiščejo, pokaže, kako se izdela podkev ali žebelj, in jim razkaže kovaško literaturo ter cehovske knjige. Nanj so še posebno ponosni v občini Razkrižje, ta kovačija je pač najstarejša ohranjena v Pomurju.
