Reševalec gasilec: Čas je, da se napake začnejo sankcionirati s plačilnimi nalogi

Anže Albreht je reševalec gasilec, ki je že pred leti dal pobudo za akcijo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah. Ta je prišla po tistem, ko se zaradi nepravilno oblikovanega zastoja z gasilskim vozilom nikakor niso mogli prebiti naprej, zato je iz vozila izstopil in mu peš utiral pot, s kolegom pa sta na kraj dogodka prišla neizmerno utrujena. Zanimalo nas je, ali vozniki v takšnih okoliščinah zdaj vendarle ravnajo drugače.

Zahteva, da se vozniki v primeru zastojev pomaknejo na skrajni levi in skrajni desni rob vozišča, tako da nastane na sredini prazen pas za reševalna vozila, je uzakonjena že nekaj let. Se je vedenje voznikov do danes kaj izboljšalo?
Res je, od zadnje spremembe zakona so minila že štiri leta in od takrat je ta člen zapisan nedvoumno. Že prej se je izkazovalo izboljšanje, po spremembi zakona pa smo dejavnosti še povečali. Spremembe so opazne, lahko rečem, da danes ni zastoja, v katerem ne bi vsaj polovica voznikov vedela, kaj je reševalni pas. Drugo vprašanje pa je, ali ga tudi ustvarijo, saj je pogosto čredni nagon tisti, ki jih pravočasno spomni na to. Pod črto pa lahko mirno rečem, da je napredek ogromen, a se obenem zavedam, da bo dela še zelo veliko.

Se še dogaja, da se vozila ne umaknejo in ne morete dovolj hitro do kraja nesreče?
Seveda. Predvsem so to (vsakodnevne) situacije, ko so zastoji že tako običajni, torej v jutranji in popoldanski konici okoli večjih mest, kjer vozniki pač stojijo v koloni. Vozniki se moramo nujno zavedati, da je v koloni lahko prišlo do trčenja, morda je kdo doživel epileptični napad ali pa mora mimo reševalno vozilo, ki prevaža pacienta v kritičnem stanju in prav tako vozi proti mestu oziroma bolnišnici, ki je v centru.

Kaj pa način pomikanja levo in desno; so vozniki pri tem že dovolj spretni ali so še kakšne nerodnosti?
V Zavodu Reševalni pas opažamo, da se vozniki na prehitevalnem pasu praviloma začnejo stiskati na levo, tisti na voznem pasu pa potrebujejo kakšen zgled pred seboj, da se jim posveti. Seveda je primitivizma na cestah še precej in zgodi se, da voznik z osebnim vozilom na voznem pasu ustvari reševalni pas in zagotovi dovolj prostora po sredini, nekdo pa v tem vidi priložnost za pridobitev enega mesta v koloni. Je pa umikanje na levo in desno resnično edina prava pot za ustvarjanje reševalnega pasu. Vozila na prehitevalnem pasu se umaknejo čim bolj levo, na voznem pa desno – pri osebnih vozilih zadostuje že, da so vsaj polovično na odstavnem pasu, kombinirano ali tovorno vozilo pa mora zapeljati še bolj skrajno desno. Vodilo naj bo, da mora biti na reševalnem pasu prostora za vsaj en celoten prometni pas.

Na naših avtocestah je med tednom ogromno tovornjakov, tudi tujih. Kako se vedejo njihovi vozniki na splošno in tudi ob nesrečah?
Slovenija je tranzitna država. Žalosti me, da so z nadvozov že dve leti umaknjeni transparenti, ki jih je tja na našo pobudo namestil Dars, saj je to eden od odličnih načinov ozaveščanja, predvsem tujcev. Bolj kot ustvarjanje reševalnega pasu voznikom tovornih vozil povzroča težave varnostna razdalja, saj vozijo tako zelo tesno drug za drugim, da se ob zaustavljanju ali zaustavitvi prometa zaradi neokretnosti ne morejo več razvrščati. Pa to ne velja izključno za tujce. Letos je začela veljati tudi prepoved prehitevanja za tovorna vozila med Koprom in Šentiljem, tako v zastojih nimamo več toliko teh vozil na prehitevalnem pasu, in ta ukrep zelo podpiramo. Dobro pa bi bilo, da bi tudi vozniki drugih vozil (avtobusi, tovorna vozila pod 7,5 tone) vedeli, da je tako široko vozilo na prehitevalnem pasu v zastoju zelo velika ovira.



Ali se o razvrščanju učijo tudi kandidati v šolah vožnje? Dobijo morda vprašanja o tem pri izpitu iz teorije?
Res sem dobil informacijo, da je v učbeniku o CPP takšno vprašanje, ampak kolikor vem, je zelo nerodno postavljeno. Ob pravilno oblikovanem vprašanju na temo reševalnega pasu smo tudi s tem zadovoljni, saj se pred letom 2013 o varni vožnji po avtocestah res ni govorilo in se učilo. Dobro bi bilo, da bi kandidatom predavali tudi o tem, saj se zastojem ne bomo mogli izogniti.

Pred časom ste pridobili kamere za snemanje dogajanja med vožnjo. Ste posnetke že prikazovali v šolah?
Tudi nam je epidemija porušila načrte in želje. Leta 2020 smo si želeli pripraviti več predavanj, predvsem v srednjih šolah, a je vse skupaj padlo v vodo; na vabilo profesorice s srednje šole za promet v Mariboru nam je uspelo izpeljati samo predavanje dvema oddelkoma tretjih letnikov. Predavanja so zanimiva, saj na njih pokažemo resnične posnetke, veliko jih kot predavatelj lahko opišem v prvi osebi, in ko ob posnetku prebijanja na kraj dogodka razložim, kaj nas je tam čakalo ali koliko minut pozneje je oseba z infarktom prišla v klinični center, to pritegne tudi dijake in vedno se razvije debata. Zato naj izkoristim priložnost in povabim profesorje, naj nas pokličejo, z veseljem bomo prišli in predstavili dijakom, kaj vse se žal dogaja, ko se oglasi sirena in prižge modra luč.

Se je v teh psihično pogosto težkih časih vedenje voznikov spremenilo? Kako?
Nisem opazil, da bi bilo kaj posebno drugače. Na cestah je še vedno preveč agresivne vožnje, a mislim, da ne več kot po navadi. Pričakoval sem, da bo vsaj vinjenih voznikov manj, pa tudi tega žal ni opaziti.

Ali menite, da bo uvedba avtocestne policije izboljšala razmere v takšnem ali drugačnem zastoju?
Komaj čakam dan, ko bo na cesto uradno zapeljala prva patrulja oziroma čim več njih. Predvsem si želim, da bi tudi s to enoto naš zavod čim prej začel sodelovati. Upam, da enota ne bo kadrovsko podhranjena in da bodo res veliko na avtocestah, saj je bilo tudi to področje dolgo zapostavljeno. Na začetku preventivne akcije, ki traja že osem let, sem zagovarjal, da je treba ljudem najprej dati možnost, da se seznanijo s pravili pravilnega razvrščanja, zdaj pa je že čas, da se napake pri tem začnejo sankcionirati tudi s plačilnimi nalogi. Koliko jih je bilo izdanih lani, nam s policije še niso odgovorili, a prepričan sem, da se bo ob povečanju števila izdanih položnic zmanjšalo tudi število slabo razvrščenih v zastojih. Gašper Boncelj