Apolonija (99) že od začetka prebira Novice (FOTO)

Da je obisk pri Apoloniji Novak, ki živi v svoji hiši v Policah nad Gornjo Radgono, prijetno doživetje, smo se lahko prepričali tudi pred dnevi, ko je slavila lep življenjski jubilej, kar 99 jih že šteje! Ob njenem rojstnem dnevu so jo obiskali mnogi; z županjo občine Gornja Radgona Urško Mauko Tuš na čelu.

Prijatelju Janezu je hvaležna, da se veliko druži z njo, z igrami si krajšata čas.

Z darovi so ji prišli voščit tudi sekretarka lokalnega Rdečega križa Gornja Radgona Katja Makovec, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci-Zbigovci Janko Auguštin, aktivistka Vanda Auguštin, predstavnica DU Črešnjevci Zbigovci Antonija Fridau, predsednica DU Gornja Radgona Inge Ivanek, predstavnik OZ borcev za vrednote NOB Gornja Radgona Karlo Klobasa in mnogi drugi.

Zgovorna in razgledana

Presenetila pa je s podatkom, da je že vse od začetka naročena na Slovenske novice, ki jih prav vsak dan rada prebira. Tudi to je gotovo pripomoglo k temu, da je gospa kljub častitljivim letom zelo razgledana in lucidna.

Dobre družbe je vedno vesela.

Obiska in voščil vseh je bila nadvse vesela, a kot je dejala, je posebno ponosna, da jo je ob 99. obletnici obiskala prva županja občine Gornja Radgona. In potem, ko so ji vsi izrekli čestitke in ji zaželeli še veliko zdravja ter let, so gostje posedli za obloženo mizo, ki sta jo pripravila sin Martin in snaha Olivera. K čestitkam in priložnostnim darilom ter kapljici rujnega vsekakor spada tudi zdravljica Kol'kor kapljic, tol'ko let, ki jo je zapela tudi slavljenka. Ob tem je še vedno zelo zgovorna, saj ji, kot je dejala, razum dobro služi. To smo ugotovili tudi sami med krajšim pogovorom, v katerem nam je gostiteljica in slavljenka v šali dejala: »Vi ste pa precej radovedni!«

Najbolj se je razveselila županjinega obiska in čestitke.

Apolonija Novak, rojena Rautar, se je rodila v družini osmih otrok 9. februarja 1924 v Policah, v znameniti Kodoličevi vili. Od tu se je s starši leta 1938 preselila v viničarijo Karla Bratschara, ki je živel v tedanjem mestu Radkersburg v Avstriji. Osnovno šolo je obiskovala v štiri kilometre oddaljeni Gornji Radgoni. Šolanja ni nadaljevala, ampak je delala v vinogradu pri gospodarju hiše. Ker so bili starši tako imenovani »gospočki« viničarji, so za svoje delo v vinogradih dobivali plačilo. Na mesec je z delom v vinogradu zaslužila 200 dinarjev, z denarjem pa si je lahko v štirih mesecih kupila kravo. To nam je povedala le za primerjavo, da si lahko predstavljamo, koliko je bil vreden dinar. Leta 1939 se je pri gospodarju hiše zaposlila kot gospodinjska pomočnica. Kot je povedala, je bila vselej spoštovana in je bila enakopravni član družine. Proti koncu vojne, leta 1944, se je vrnila k staršem in nadaljevala delo v vinogradih. Njena želja je bila, da si ustvari družino.

Ob obloženi mizi je stekel prijazen klepet.

Poročila se je po vojni

Spoznala je Martina Novaka in se 1949. leta poročila. Dom sta si uredila v hiši staršev, kjer živi še danes. Hišo sta z možem, ki je umrl leta 1986, že leta 1961 odkupila od Kmetijskega kombinata Radgona. On se je redno zaposlil, ona pa je skrbela za gospodinjstvo in družino. V zakonu sta se jima rodila sinova Martin in Janko, ki sta si ustvarila družini, danes jo razveseljuje pet vnukov in pet pravnukov ter en prapravnuk. V veliko zadovoljstvo ji je, da jo njeni potomci radi obiskujejo. Posebno ji je v pomoč sin Martin z ženo Olivero, ki jo pogosto obiskujeta, po potrebi pa ji tudi kaj pomagata. Veliko oporo ima tudi v prijatelju Janezu Hajdinjaku, ki kaj postori okoli hiše, dneve pa si krajšata z igrami, predvsem kartanjem šnopsa in z igro človek ne jezi se.

Tudi posladkali so se.

Apolonija se rada druži, saj je članica številnih društev in organizacij. Pove tudi, da ji veliko pomeni, da še lahko bere. Kot rečeno, prav vsak dan tudi Slovenske novice.

V imenu radgonskih upokojencev ji je voščila Inge Ivanek.