PO NEURJU
Arsovo poročilo: tako močne padavine le enkrat na nekaj stoletij
V Ljubljani je v dobri uri padlo več kot 100 milimetrov dežja.
Odpri galerijo
V Ljubljani so bile poplavljene številne stavbe. FOTO: Jure Eržen, Delo
Agencija za okolje Republike Slovenije (Arso) je objavila poročilo o neurjih, ki so Slovenijo zajela 29. septembra. Podatki z merilnih postaj so pokazali, da je največ dežja padlo na območju Bežigrada v Ljubljani.
Kot so zapisali, se je v sredo, 29. septembra, nad severozahodnim delom Evrope zadrževalo ciklonsko območje s središčem nad Severnim morjem. Hladna fronta je sredi dneva dosegla Alpe, v večernem času pa je prešla tudi Slovenijo. Prve plohe in nevihte so zgodaj popoldne nastale na območju od Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja, v naslednjih urah je v severnem in osrednjem delu Slovenije nastalo nekaj močnejših neviht in večjih padavinskih sistemov, ki so se pomikali proti jugovzhodu. Tudi ohladilo se je, meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 2200 metrov, na Kredarici je zapadlo pet centimetrov snega.
»Padavine so bile v obravnavanem dogodku prostorsko izrazito neenakomerno razporejene. Zaradi počasnega premikanja neviht in velike jakosti padavin so bili nalivi krajevno močni do zelo močni, z dolgo povratno dobo. Na merilnih postajah Ljubljana Bežigrad in Sotinski breg smo izmerili rekordno močan naliv za dokaj velik razpon dolžine intervala. Glede na meritve zadnjih desetletij lahko tako močan naliv (z dolžino intervala 65 oziroma 45 minut) na teh dveh merilnih mestih pričakujemo enkrat na nekaj stoletij.«
Težave je povzročal tudi močan veter. V noči na 30. september je veter dosegal viharne sunke (8 boforjev ali več oz. 17,2 m/s ali več) samo na dveh meteoroloških postajah – v Podnanosu (25,2 m/s) in na Slavniku (18,6 m/s). Predvsem ponekod na Primorskem, Notranjskem, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, celjskem in v Prekmurju so največji sunki vetra dosegali jakost močnega in zelo močnega vetra (6–7 boforjev ali med 10,9 in 17,1 m/s). Največji sunki vetra na območjih, ki so doživela obilne padavine, so bili: Ljubljana 16,5 m/s, Sotinski breg na Goričkem 12,5 m/s, Murska Sobota 15,0 m/s in Celje 14,4 m/s.
Kot so zapisali, se je v sredo, 29. septembra, nad severozahodnim delom Evrope zadrževalo ciklonsko območje s središčem nad Severnim morjem. Hladna fronta je sredi dneva dosegla Alpe, v večernem času pa je prešla tudi Slovenijo. Prve plohe in nevihte so zgodaj popoldne nastale na območju od Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja, v naslednjih urah je v severnem in osrednjem delu Slovenije nastalo nekaj močnejših neviht in večjih padavinskih sistemov, ki so se pomikali proti jugovzhodu. Tudi ohladilo se je, meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 2200 metrov, na Kredarici je zapadlo pet centimetrov snega.
Padavine po Sloveniji. FOTO: Arso
»Padavine so bile v obravnavanem dogodku prostorsko izrazito neenakomerno razporejene. Zaradi počasnega premikanja neviht in velike jakosti padavin so bili nalivi krajevno močni do zelo močni, z dolgo povratno dobo. Na merilnih postajah Ljubljana Bežigrad in Sotinski breg smo izmerili rekordno močan naliv za dokaj velik razpon dolžine intervala. Glede na meritve zadnjih desetletij lahko tako močan naliv (z dolžino intervala 65 oziroma 45 minut) na teh dveh merilnih mestih pričakujemo enkrat na nekaj stoletij.«
Podatki z merilnih postaj. FOTO: Arso
Težave je povzročal tudi močan veter. V noči na 30. september je veter dosegal viharne sunke (8 boforjev ali več oz. 17,2 m/s ali več) samo na dveh meteoroloških postajah – v Podnanosu (25,2 m/s) in na Slavniku (18,6 m/s). Predvsem ponekod na Primorskem, Notranjskem, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, celjskem in v Prekmurju so največji sunki vetra dosegali jakost močnega in zelo močnega vetra (6–7 boforjev ali med 10,9 in 17,1 m/s). Največji sunki vetra na območjih, ki so doživela obilne padavine, so bili: Ljubljana 16,5 m/s, Sotinski breg na Goričkem 12,5 m/s, Murska Sobota 15,0 m/s in Celje 14,4 m/s.
