Avdić dal 5 tisočakov bolnima dvojčkoma

DRAMLJE – »Občudujem Denisa, ki se je kljub svoji bolezni zelo zavzel, da bi zbrali denar za nujno potreben večji kombi, v katerega bi lahko družina naložila dva invalidska vozička hkrati. Njegovega in od sestre dvojčice, da bi se lahko kdaj tudi skupaj odpeljali po nujnih opravkih ali celo na krajši izlet. Če jim bo to uspelo, bo to za Denisa velika zmaga,« je za Slovenske novice lani, ko smo septembra prvi objavili zgodbo družine Veronik iz Dramelj, dejala Albina Karmuzel, sekretarka občinske Zveze prijateljev mladine (ZPM) Šentjur.
Pol leta po naši objavi nam je 19-letni Denis poslal elektronsko sporočilo, naj pridemo pogledat njihov novi kombi, ki že stoji na dvorišču. Zaradi številnih dobrih ljudi, ki so z donacijami pomagali Veronikovim, bosta mama Milka in oče Gusti zdaj lahko v renault trafica naložila dva invalidska vozička, ki ju potrebujeta njuna dvojčka Denis, ki ima hujšo obliko cerebralne paralize, in Klavdija, ki ima lažjo obliko.

»Odziv ljudi je bil res izjemen,« nam pove mama Milka, ki se je njunega rojstva, tako kot oče Gusti, zelo veselila. Zanosila je s pomočjo umetne oploditve, nosečnost je bila vseskozi rizična, zaradi zapletov pa sta dvojčka na svet privekala dva meseca prezgodaj.

Boj za življenje

»Prva se je rodila Klavdija, ki je imela popkovino nevarno ovito okoli vratu in je obstajala nevarnost zadušitve, malo za njo se je rodil še Denis, a ni zajokal in so ga morali oživljati. Preiskave so pokazale, da ima poškodbo možganov. Oba so dali v inkubator, v katerem sta bila dva meseca. Vsa drobcena in uboga,« se spominja Milka. A žalost in obup sta kmalu zamenjala optimizem in boj za življenje.
»Prehodili smo vse od Poncija do Pilata, kot se reče, a dejstvo je, da Denis samostojen ne bo nikoli,« se zavedajo starši. Milka nam pove: »Spreten je le z desno roko, s katero prek joy sticka upravlja invalidski voziček, s prstom pa uspešno piše elektronska in SMS-sporočila. Kozarca ne more držati, da bi lahko sam pil, kaj šele jedilnega pribora, da bi jedel. Zato mu moramo vso hrano narezati na koščke.« V nekoliko boljšem položaju je Klavdija, ki lahko naredi nekaj korakov brez opore, že nekaj sto metrov pa zanjo pomeni nepremagljivo oviro in prav tako potrebuje invalidski voziček.
Če bi se razpletlo drugače, bi Denis danes zagotovo skrbel za kmetijo, Klavdija pa je zaljubljena v motociklistični šport in spremlja vse dirke motoGP, njen idol je Marc Marquez. »Če bi lahko, bi najraje postala športna novinarka,« nam njene želje zaupa Milka.

Denis, ki ga vsak dan vozijo v šolo s prilagojenim programom Glazija v Celju, prejema skromno invalidnino, Klavdija pa se je kljub bolezni izšolala za administratorko in je trenutno prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Veronikovi so neizmerno veseli pomoči dobrih ljudi. »Devetnajst tisočakov se je zbralo z donacijam, 15 tisočakov pri ZPM, štiri tisoč s koncerti in prostovoljnimi prispevki, Denis Avdić pa je osebno prispeval pet tisoč evrov. Za dobrih sedem tisočakov smo vzeli še lizing,« nam povesta Veronikova, ki sta vesela, da je za rampo denar prispevala tudi občina Šentjur. »Dražja je tudi vinjeta, a so mi na Darsu svetovali, naj na CSD oddam vlogo in nam bodo polovico vrnili,« nam še pove mama Milka, ki bo večinoma za volanom novega kombija.

»Za minule praznike smo se že odpeljali k sorodnikom v Maribor, enkrat si želimo na Bled. Prva daljša relacija pa bo, ko se bomo letos prvič skupaj odpeljali na morje,« nam še pove mama Milka. Z novim kombijem so se že ustavili tudi pri Meliti Bevc, ki je oktobra lani, ko je prebrala članek v Slovenskih novicah, za pomoč Veronikovim organizirala koncert v župnijski cerkvi v Dramljah, kjer so s prostovoljnimi prispevki prav tako zbrali štiri tisočake.