Avto za 80.000 evrov iz pokradenih delov?!

LJUBLJANA, KOPER – Težave z rabljenimi vozili ne spadajo zgolj v preteklost, ampak predvsem v sedanjost. Zaradi odprtih evromeja za pločevino in informacije ter luknjaste zakonodaje v Sloveniji naplahtajo marsikaterega kupca rabljenega avtomobila; previti kilometri ali vozila z ukradenimi deli niso posebna redkost na našem trgu. Tako nam je naš bralec Matej iz osrednjeslovenske regije zaupal svojo zgodbo o poskusu nakupa rabljenega vozila, ki je bilo idealno za njegove potrebe: »Vse super, razen par stvari mi ni šlo v račun,« je začel sume naštevati Matej.

Tako je bilo bavarsko vozilo X6, ki ga je ponujala štajerska avtohiša, izdelano septembra 2015, prevoženih pa je imelo le šest tisoč kilometrov. Cena: skoraj 80 tisočakov. »Zelo zelo čudno je, da so na slikah sedeži v črni barvi, oblazinjenje pod armaturo pa v bež,« je Matej dodal drugo opazko. Pozanimal se je pri prodajalcu ter izvedel, da ima avto nekaj prask ob strani; in ker je prodajalec navedel tudi identifikacijsko oziroma serijsko številko avta (VIN), ga je preveril po informacijskih spletnih bazah – tudi eni plačljivi, ki za okoli 10 evrov navrže marsikaj o zgodovini avta.

Beemveji kot žgoč problem

Prav pregled tuje plačljive baze je navrgel dolgo poročilo z različnimi podatki na podlagi VIN. Avto je imel devet mesecev po izdelavi prevoženih dobrih 4100 kilometrov, v policijskih bazah ni bilo zaznamb, a šok – kot se je izrazil Matej – je sledil po pregledu 23 priloženih fotografij taistega bavarca, ki je nosil italijansko tablico in na katerih ga je nekdo pošteno razstavil. Matic verjetno ni edini, ki je pomislil: »Po slikah sodeč je bil avto v celoti razstavljen oziroma pokraden. Zato najbrž razlika v barvi notranjosti.« Zakaj bi bilo treba zaradi »nekaj prask ob strani« (kot je pojasnjeval oglas) razstaviti pol notranjosti in sprednjo stran vozila, ga ni več zanimalo.


Da je v Sloveniji zelo razširjen tudi trg rabljenih uvoženih poškodovanih avtomobilov, ki jih pri nas popravijo z ukradenimi nadomestnimi deli ter jih nato oglašujejo kot nepoškodovane, ve tudi policija: »Posebno pereč problem so glede na ugotovitve poškodovana in pokvarjena vozila znamke BMW,« je v daljšem poročilu januarja lani zapisala Anita Leskovec s koprske policijske uprave, ko so na njihovem območju prijeli trojico, ki je vozila kradla doma in v tujini, jih nato razstavljala in skladiščila približno 600 delov doma in v najetem prostoru na območju Izole. Iz delov so identificirali 52 ukradenih vozil pri nas, v Italiji, Švici in Avstriji: »Pri preiskavah je bil zasežen tudi kmetijski traktor, ukraden leta 2016 na območju PU Koper,« je poročilu še dodala Leskovčeva. Neugodno spoznanje za tatove pa je bila njihova očitna medsebojna povezanost, saj so bili pri različnih preiskavah (na enem ljubljanskem, enem izolskem ter dveh koprskih naslovih) najdeni posamezni deli nekaterih istih ukradenih osebnih avtomobilov. Nekaj mesecev prej so ljubljanski policisti prijeli trojico, eden od njih je prodajal ukradene dele kar prek podjetja, kjer je bil sicer redno zaposlen!

Spremenjeni kilometri kot stalnica

Policija občasno dobi prijavo, iz katere izhaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije na način, da so manipulirani podatki o številu prevoženih kilometrov, navaja Drago Menegalija z Generalne policijske uprave: »V teh primerih je mogoče preveriti podatek v zapisniku o tehničnem pregledu vozila, kjer se zdaj zapisuje stanje prevoženih kilometrov ob vsakem tehničnem pregledu.« A tudi tukaj obstaja kavelj.

Za mnenje o beemveju, ki je mamil Mateja, smo povprašali tudi novinarskega kolega, ki ni želel biti imenovan, saj osebno ni videl vozila; pravi pa, da dodatno poročilo s spleta nakazuje, da ima X6 »definitivno poškodbe«, za nizko število kilometrov pa pravi: »Če avto ni servisiran v mreži, ki beleži podatke, jih pač ni.« Kljub fotografijam, na katerih so razvidne oznake BMW in Mini v ozadju servisa, beli X6 z italijanskimi tablicami od tega servisa naprej beleži dobrih tisoč kilometrov v naslednjem letu in pol.

Stanje prevoženih kilometrov je nemara prvi, še zdaleč pa ni edini podatek, ki nas zanima pri nabavi rabljenega vozila; Menegalija tako pojasnjuje, da lahko morebitni kupec odpelje vozilo na pooblaščen servis: »Pri večini vozil je z uporabo avto diagnostike možno preveriti več tehničnih podatkov. V kolikor ti podatki niso zabeleženi oziroma so bili manipulirani, je to lahko jasen znak, da je bilo z vozilom nekaj narobe oziroma da so bili spremenjeni,« svarijo s policije. Vsekakor nas spletno preverjanje ali pregled na servisu stane nekaj denarja; a najverjetneje manj, kot bi preplačali rabljen avto sumljivih lastnosti in sestavnih delov. Star pregovor uči, da je zaupanje dobro, preverjanje pa še boljše.