MUZEJ
Bankarium bo muzej bančništva (FOTO)
Junija naj bi na Čopovi 3 v Ljubljani dobili Muzej bančništva Slovenije, ki bo predstavil tovrstno dediščino od leta 1820 do danes.
Odpri galerijo
Muzej bo v Mestni hranilnici. Foto: Facebook NLB
Banka NLB ima v lasti bogato kulturno dediščino. »V preteklosti smo z rednim odkupovanjem del podpirali produkcijo, razvoj in promocijo slovenske likovne umetnosti ter tako ustvarili obsežno Umetniško zbirko slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja,« so povedali v NLB. »Ohranili smo številne z denarjem, bančništvom in bančnimi praksami povezane predmete ter s tem ustvarili za Slovenijo edinstveno bančno muzejsko zbirko. Obe zbirki je ministrstvo za kulturo zaradi izjemnega pomena za državo v letu 2018 razglasilo za nacionalno bogastvo Republike Slovenije.«
Aprila lani so ustanovili NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine Ljubljana, skrajšano NLB Kulturna dediščina, ki je v stoodstotni lasti NLB, d. d., in je član NLB Skupine. Zavod s sedežem na Čopovi 3 v Ljubljani bo skrbel za zbirki kulturne dediščine banke, ju dopolnjeval z nadaljnjimi odkupi del in predstavljal širši javnosti. Na istem naslovu bo upravljal Muzej bančništva Slovenije, v katerem bo predstavljena muzejska zbirka bančnih in z banko povezanih predmetov, upravljal pa bo tudi umetnostno galerijo, v kateri bo predstavljena Umetniška zbirka slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.
Bankarium, muzej, ki nastaja pod okriljem NLB, bo vsem, ki jih ta tema zanima, predstavil bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes.
Prvi del 200-letnega pregleda bančne zgodovine govori o denarju (v tem obdobju smo na prostoru današnje Slovenije zamenjali devet valut) in finančnih institucijah – hranilnicah, kreditnih zadrugah in bančnih delniških družbah. Razdeljen je v štiri zgodovinska obdobja, in sicer 1820–1941, ko gre za čas vzpostavljanja bančništva, 1941–1945 (vojna, okupacija in upor), 1945–1989, obdobje socialističnega bančništva, in od 1990. naprej.
Posebej izpostavljene bodo tudi ključne osebe slovenskega bančništva.
V drugem delu 200-letnega zgodovinskega pregleda boste spoznali bančne prakse. Njihov razvoj bodo obiskovalcem približali s primerom bančnih okenc. Pokukali boste lahko v njihovo ozadje v času secesije, socializma in danes. Vstopili boste v še do pred kratkim delujoč bančni trezor, si ogledali sefe, notranjost bankomata in se potopili v svet virtualne resničnosti bančne digitalne transformacije.
Osrednji del muzejskega prostora bo namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. V finančnem labirintu boste spoznali osnove upravljanja osebnih financ ter se na igriv način soočili s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami.
»Priprave na odprtje Bankariuma, muzeja bančništva, so v polnem teku,« pravi Irena Čuk, direktorica zavoda NLB Kulturna dediščina. »Dvigalo ter gradbeno-obrtniška dela in inštalacije v stavbi so zaključeni, restavratorji so obnovili stara okna, nadstrešek, vhodno stopnišče in štukature, zdaj zaključujejo obnovo trezorja in legendarni izvesek, na katerem ne bo več pisalo Mestna hranilnica ljubljanska, ampak Muzej bančništva Slovenije. Montiramo razstavno opremo in opremo spremljajočih prostorov, oblikujejo se razstavne grafike na panojih in multimedijske aplikacije. Naša kustosinja dr. Meta Kordiš zbira in restavrira predmete, ki bodo razstavljeni, ter pripravlja podlage za muzejske vodnike. Ti bodo bančni upokojenci, ki jih bosta kustosinja in zgodovinar dr. Žarko Lazarevič, tudi avtor knjige 73.000 bančnih dni, ustrezno usposobila. Če bo epidemiološka situacija to dopuščala, bo odprtje muzeja sredi junija, konkretne termine še usklajujemo.«
Nekdanji bančni pripomočki Foto: Iztok Lazar
Aprila lani so ustanovili NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine Ljubljana, skrajšano NLB Kulturna dediščina, ki je v stoodstotni lasti NLB, d. d., in je član NLB Skupine. Zavod s sedežem na Čopovi 3 v Ljubljani bo skrbel za zbirki kulturne dediščine banke, ju dopolnjeval z nadaljnjimi odkupi del in predstavljal širši javnosti. Na istem naslovu bo upravljal Muzej bančništva Slovenije, v katerem bo predstavljena muzejska zbirka bančnih in z banko povezanih predmetov, upravljal pa bo tudi umetnostno galerijo, v kateri bo predstavljena Umetniška zbirka slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.
Bankarium, muzej, ki nastaja pod okriljem NLB, bo vsem, ki jih ta tema zanima, predstavil bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes.
Pokukali boste lahko v ozadje bančnih okenc.
Prvi del 200-letnega pregleda bančne zgodovine govori o denarju (v tem obdobju smo na prostoru današnje Slovenije zamenjali devet valut) in finančnih institucijah – hranilnicah, kreditnih zadrugah in bančnih delniških družbah. Razdeljen je v štiri zgodovinska obdobja, in sicer 1820–1941, ko gre za čas vzpostavljanja bančništva, 1941–1945 (vojna, okupacija in upor), 1945–1989, obdobje socialističnega bančništva, in od 1990. naprej.
Posebej izpostavljene bodo tudi ključne osebe slovenskega bančništva.
V drugem delu 200-letnega zgodovinskega pregleda boste spoznali bančne prakse. Njihov razvoj bodo obiskovalcem približali s primerom bančnih okenc. Pokukali boste lahko v njihovo ozadje v času secesije, socializma in danes. Vstopili boste v še do pred kratkim delujoč bančni trezor, si ogledali sefe, notranjost bankomata in se potopili v svet virtualne resničnosti bančne digitalne transformacije.
Osrednji del muzejskega prostora bo namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. V finančnem labirintu boste spoznali osnove upravljanja osebnih financ ter se na igriv način soočili s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami.
Od 1820. smo na prostoru današnje Slovenije zamenjali devet valut.
»Priprave na odprtje Bankariuma, muzeja bančništva, so v polnem teku,« pravi Irena Čuk, direktorica zavoda NLB Kulturna dediščina. »Dvigalo ter gradbeno-obrtniška dela in inštalacije v stavbi so zaključeni, restavratorji so obnovili stara okna, nadstrešek, vhodno stopnišče in štukature, zdaj zaključujejo obnovo trezorja in legendarni izvesek, na katerem ne bo več pisalo Mestna hranilnica ljubljanska, ampak Muzej bančništva Slovenije. Montiramo razstavno opremo in opremo spremljajočih prostorov, oblikujejo se razstavne grafike na panojih in multimedijske aplikacije. Naša kustosinja dr. Meta Kordiš zbira in restavrira predmete, ki bodo razstavljeni, ter pripravlja podlage za muzejske vodnike. Ti bodo bančni upokojenci, ki jih bosta kustosinja in zgodovinar dr. Žarko Lazarevič, tudi avtor knjige 73.000 bančnih dni, ustrezno usposobila. Če bo epidemiološka situacija to dopuščala, bo odprtje muzeja sredi junija, konkretne termine še usklajujemo.«
