Banke služijo na račun Slovencev: v tujini varčevalcem tri odstotke, pri nas pa ...

Vsak, ki se je v zadnjem času ukvarjal z nakupom stanovanja, mu je jasno, da krediti niso več tako ugodni, kot so bili pred letom dni, in da je kredit za nakup stanovanja zaradi dviga obrestnih mer bistveno dražji. Če se je dalo pred letom dni dobiti kredit s fiksno mero 1,9 odstotka, so zdaj obrestne mere bistveno višje –  in se gibljejo okoli 4,6 odstotka. 

Medtem ko obrestne mere pri posojilih oderuško naraščajo in mnoge, ki bi si želeli kupiti nepremičnino, spravljajo v stisko in slabo voljo, pa slovenske banke niso tako naklonjene rasti obrestnih mer na depozite. Večina slovenskih bank namreč svojim varčevalcem izplačuje drobtinice oziroma siromašnih 0,01 odstotka.

A razlika med obrestnimi merami na kredite in depozite ni slovenski unikum. Gre za pojav, ki je opazen na globalni ravni, pravi strokovnjakinja za upravljanje osebnih financ Kaja Šolinc in doda, da znašajo obrestne mere na depozite v Angliji okrog 3 odstotke, v Ameriki so v povprečju pod odstotkom. »Pred mesecem dni so bile tudi v Angliji obrestne mere na depozite v povprečju pod odstotkom.«

Po njenih besedah gre za fenomen, ki smo mu priča že desetletje. »Pomeni, da banke ne dvignejo obrestne mere na depozite skladno z rastjo obrestnih mer na kredite, torej na zneske, ki si jih pri njih izposodimo. Razlika med tema dvema obrestnima merama, torej neto obrestna mera, postane večja v časih, ko prihaja do velikih sprememb obrestnih mer in se obrestne mere na posojila dvigujejo.«

Razlog za to, da banke ne dvignejo obrestnih mer na depozite, vidi v tem, da imajo banke na voljo dovolj sredstev in da nimajo potrebe po tem, da bi dvignile obrestne mere na depozite, čeprav so depoziti eden njihovih glavnih virov financiranja.

Kako oderuške obrestne mere opravičujejo banke?

Obrestne mere se sicer razlikujejo tudi glede na to, za kako dolgo vežemo sredstva in koliko jih vežemo, a sodeč po podatkih, ki so zbrani v primerjalniku na spletni strani ZPS, izstopa Addiko Banka, ki izplačuje 1,65 odstotka za 100.000 evrov, ki jih vežemo v depozite za eno leto. To pomeni, da bi v 356 dneh privarčevali 1.672,92 evra. Obrestna mera pri UniCredit Banki znaša en odstotek, pri Banki Sparkasse pa 0,8 odstotka. Banke Intesa, Delavska hranilnica, Lon, NLB, Nova KBM, Primorska hranilnica in SKB banka imajo obrestno mero postavljeno pri 0,01 odstotka.

Na slovenske banke smo naslovili vprašanja, zakaj slovenskim varčevalcem ob vezavi depozita izplačujejo le drobtinice in kdaj lahko pričakujemo, da se bodo obrestne mere dvignile in približale tistim v tujini. Za primerjavo, pri nekaterih tujih bankah znaša obrestna mera ob enoletni vezavi tudi tri odstotke.

V NLB, kjer obrestna mera ob vezavi nad 13 mesecev znaša borih 0,01 odstotka ne glede na znesek, pravijo, da je odločitev o ročnosti vedno na strani stranke. »Likvidnostni položaj banke predstavlja pomemben faktor pri določanju višine obrestnih mer za vezane depozite, zato se lahko med različnimi bankami vsaj kratkoročno pojavljajo precejšnje razlike.« Dodajajo, da aktivno spremljajo stanje depozitov in bodo s spremembo obrestne mere reagirali, ko bodo ocenili, da je glede na likvidnostno situacijo banke in širše tržno okolje napočil ustrezen trenutek za sprejem takšne odločitve.

Višje obrestne mere na depozite bi spodbudile varčevalce, da bi porabljali manj denarja, ker bi želeli imeti pribitek na svoje prihranke, in posledica bi bila, da bi se zmanjšal pritisk na ekonomijo, pravi Kaja Šolinc. FOTO: Sakorn Sukkasemsakorn Getty Images/istockphoto

V UniCredit Banki je obrestna mera ob vezavi nad 31 do 365 dni 0,70 odstotka. Ob vezavi nad 13 mesecev do 36 mesecev pa obrestna mera znaša 0,90 odstotka. Na naše vprašanje, ali nameravajo dvigniti obrestne mere, odgovarjajo, da so se obrestne mere na trgih začele dvigovati kot posledica sprememb pri centralnih bankah in na medbančnem trgu. »Akcijske obrestne mere za depozite smo zvišali pred kratkim, tudi v prihodnje pa se bomo prilagajali razmeram na trgu.«

Pri NKBM pravijo, da strankam za enoletne depozite ponujajo fiksno obrestno mero 0,01 odstotka. »V bankah je še zmeraj presežna likvidnost, tudi zaradi manjšega obsega kreditiranja, zaradi česar tudi obrestne mere za depozite rastejo počasneje. Banka skrbno spremlja gibanje obrestnih mer na finančnih trgih v Sloveniji in širše. Tudi v prihodnje bomo sledili zastavljenim poslovnim ciljem in strategiji ter temu ustrezno prilagajali obrestno politiko.« V SKB banki prav tako pravijo, da skrbno spremljajo razmere na trgu in uravnavajo obrestne mere depozitov skladno z obrestno politiko banke.

Manjše banke, višje obrestne mere

Iz odgovorov bank lahko pridemo do zaključka, da si v kratkem ne moremo obetati dviga obrestnih mer na depozite. To potrjuje tudi Šolinčeva.» V principu se obrestne mere na depozite zvišujejo, vendar pa je običajno kar precejšen časovni zamik pri povišanju obrestnih mer. Razlog za to, da se obrestne mere niso višale sorazmerno z rastjo obrestnih mer pri kreditih, je v tem, da so imele banke dovolj denarja v depozitih in posledično ni bilo potrebe po zviševanju obrestnih mer na depozite. Torej je bila ponudba denarja na strani bank večja kot povpraševanje po kreditih. Vendar pa se bo s časom ta dinamika spreminjala, saj bodo banke potrebovale več sredstev, in lahko predvidevamo, da se bodo obrestne mere na depozite s časom višale.«

Poudari še, da bo na morebitni dvig obrestnih mer na depozite vplivala tudi velikost banke, »saj imajo manjše banke, ki imajo na voljo manj sredstev, višje obrestne mere na depozite kot največje slovenske banke, za katere lahko sklepamo, da je ponudba še vedno višja od povpraševanja. Prav tako je na trgu trenutno manj povpraševanja po kreditih zaradi visokih obrestnih mer, in to pomeni, da banke potrebujejo manj sredstev, ki jih dobijo v obliki depozitov varčevalcev.«

Bi pa zvišanje obrestnih mer po njenih besedah imelo tudi vpliv na gospodarstvo. »Višje obrestne mere na depozite bi spodbudile varčevalce, da bi porabljali manj denarja, ker bi želeli imeti pribitek na svoje prihranke, in posledica bi bila, da bi se zmanjšal pritisk na ekonomijo.«