Banke zaračunavajo provizijo za denarno pomoč? Vemo, zakaj in na kaj morate biti pozorni
V soboto, ko je že bilo jasno, da je Slovenijo doletela grozljiva naravna katastrofa, se je na družbenem obmežju X (Twitter) pojavil zapis razburjenega bralca, ki mu je banka ob nakazilu sredstev v humanitarne namene zaračunala provizijo.
»Draga NLB, naj se ti tistih 40 centov zatakne v grlu, ko nakazujem denarno pomoč z oznako CHAR potrebnim v vremenskih stiskah,« se je glasil zapis, kmalu pa je sledil odgovor drugega dobrotnika, ki je zapisal, da so mu pri banki Intessa zaračunali še višjo provizijo, in sicer 42 centov.
Ali to drži in zakaj banke zaračunavajo provizijo, smo preverili pri obeh omenjenih bankah, kjer so nam pojasnili, da sam namen CHAR še ne pomeni, da je nakazilo oproščeno provizije. Da je nakazilo res brezplačno, mora imeti prejemnik status humanitarne organizacije.
Komu nakazati?
V Banki Intesa Sanpaolo Bank so zapisali, da že vrsto let sodelujejo z različnimi humanitarnimi organizacijami ter jim ob navedbi ustreznega sklica omogočajo, da so vsa nakazila oproščena plačila provizije.
»Banka ima trenutno odprta brezplačna nakazila denarne pomoči pri naslednjih humanitarnih organizacijah: Slovenska Karitas, Zveza prijateljev mladine in Rdeči Križ Slovenije. Za pomoč ljudem, ki so utrpeli škodo ob nedavnih poplavah, smo se pridružili Rdečemu križu Slovenije in komitentom banke že v soboto omogočili, da lahko svoje prostovoljne prispevke oddajo prek aplikacije mobilne banke. Vsa nakazila so oproščena provizije.«
So pa v banki potrdili, da so imeli tehnične težave in da so nekaterim strankam res pomotoma zaračunali provizijo. »Omenjenim strankam je banka že stornirala znesek provizije. Za nevšečnost se jim iskreno opravičujemo.«
Ni odvisno od namena
V NLB pa so odgovorili, da sta za nakazilo denarne pomoči različnim humanitarnim organizacijam brez provizije pomembna račun, tj. TRR, humanitarne organizacije in sklic, ne pa koda namena CHAR, ki jo lahko stranka poljubno dodaja.
»Običajno se humanitarne organizacije že same obrnejo na nas in sporočijo TRR, na katerega se bodo zbirala sredstva za določen namen/akcijo, in sklic. Ko te podatke vnesemo v sistem, se uporabnikom ob donaciji ne zaračuna provizija. V izredni situaciji ob zadnji vremenski ujmi smo nekaj humanitarnih organizacij že v petek kontaktirali sami in jih vnesli v sistem. Vaše bralce pa vljudno pozivamo, naj nam sporočijo imena organizacij, ki zbirajo sredstva za pomoč prizadetim v nedavnih neurjih, da jih kontaktiramo in v najkrajšem možnem času njihove TRR dodamo v naš sistem.«
Dodajajo še, da ker se lahko TRR in sklici spreminjajo ali pa se organizacija na njih obrne z zamikom ali pa se morda stranka zmoti pri vnosu podatkov, se lahko kdaj pomotoma zaračuna provizija. Stranke v teh primerih pozivajo, naj jih kontaktirajo, da jim provizijo vrnejo.
»Dobrodelnost je v našem DNK in zelo smo ponosni na tradicijo podpore, ki jo nudimo številnim humanitarnim projektom – tudi tokrat že pripravljamo več aktivnosti za naše zaposlene in za najbolj prizadete regije, ki bodo pripomogle k sanaciji razmer po vremski ujmi brez primere,« so še dodali.
Opozarja tudi Furs
Oseba, ki prejme finančno pomoč od organizacije, ki nima statusa humanitarne, zanjo ne bo oproščena plačila dohodnine, so opozorili na Finančni upravi RS (Furs). Priporočajo, da se vsa finančna pomoč zbira prek humanitarnih organizacij. Solidarnostna pomoč delodajalca delavcu se v davčno osnovo ne všteva do višine 2000 evrov.
Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine, so objavili na Fursu.
Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, sredstva oziroma pomoč fizični osebi niso oproščeni plačila dohodnine.
V primeru, da delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč, se ta do višine 2000 evrov ne všteva v davčno osnovo.
Določite namen porabe
Glede prejemanja daril pa zakonodaja med drugim določa, da če fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo in je predmet darila premično premoženje, kamor se šteje tudi denar, se takšno darilo obdavči le v višini nad 5000 evrov. Izjema so nepremičnine.
Darila, prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo. Prejemniku darila, ki predstavlja denar v višini do 5000 evrov, ni treba vložiti napovedi za odmero davka, so pojasnili na Fursu.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob tem za Delo pojasnili, da se lahko tudi pomoč, ki jo nakaže humanitarna organizacija, šteje kot dohodek družine in tako vpliva na višino socialnih transferjev. V izogib temu je treba po njihovih besedah jasno določiti namen porabe sredstev.
»Zelo pomembno je, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagale pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacije strehe, nakup oken, vrat,« so zapisali.
Vpliv na socialne transferje
Dohodek prav tako ne bo vplival na višino socialnih transferjev, če je pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer kot prehranski paket) ali če znesek ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za štiričlansko družino.
Tisti, ki bi želeli zaprositi za izredno socialno pomoč, vendar imajo na računu denar, prejet od humanitarne organizacije, skladno z veljavno zakonodajo do nje ne bi bili upravičeni. Vendar so na ministrstvu pojasnili, da v okviru interventnega zakona predvidevajo nekatere spremembe na tem področju, ki bodo znane v najkrajšem možnem času.
V odvetniški pisarni Verbajs ob vsaki donaciji priporočajo sklenitev pogodbe o donatorstvu, ki je lahko sklenjena med humanitarno organizacijo in fizično osebo, med dvema fizičnima osebama ali med gospodarsko družbo oziroma podjetnikom in fizično osebo. Priporočajo tudi preverjanje statusa humanitarne organizacije, so zapisali na svojih spletnih straneh. Seznam je na voljo na povezavi sta.si/qQ5d4k.
Deset milijonov evrov neposredne humanitarne pomoči je namenila tudi vlada, in sicer po pet milijonov evrov Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas. Premier Robert Golob je v ponedeljkovih večernih informativnih oddajah pojasnil, da je šla vlada po tej poti tudi zato, da se ljudje izognejo davčnim obremenitvam zaradi prejete pomoči.
STA
