Baška, pomurska kolonija: letos je ugodnost izkoristilo 500 otrok
Po drugi svetovni vojni so otroci z območja Pomurja, iz občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, redko odhajali na počitnice zunaj Slovenije, naše ožje domovine, kot se je reklo v času socialistične Jugoslavije.
Nekaj jih je vendar letovalo na Hrvaškem, predvsem v okolici Reke. Tako je leta 1952 na Kantridi uživalo 252 pomurskih otrok. Leta 1954 pa je skupina otrok in vzgojiteljev med letovanjem v Novem Vinodolskem z ladjico za en dan pristala v Baški na otoku Krk. Ko so se sprehajali po slikovitem mestecu, so jim oči obstale na porušenem hotelu Grandič.
Po prihodu domov jim je uspelo prepričati politike okrajnih oblasti v Murski Soboti, da so odkupili propadajoči objekt na Krku, ga obnovili in namenili letovanju otrok iz dežele ob Muri. Poslopje v Baški so obnovili v štirih letih. V začetku je bilo na voljo 120 postelj, izmene pa so trajale kar 21 dni. Zdaj upokojeni socialni delavec Franci Klemenčič je bil med 13. avgustom in 1. septembrom 1962 vzgojitelj otrok v koloniji v Baški.
Letos je ugodnost izkoristilo 500 otrok.
Razložil nam je, da so na pot iz Gornje Radgone z vlakom krenili ob 14. uri, se vozili dan in noč do Reke in se okrog 10.30 dopoldne vkrcali na ladjo za Baško, kamor so pripluli pozno popoldne. Vrhunec organiziranega letovanja v Baški je bilo leto 1986, ko je bilo tam kar 2740 pomurskih otrok. Z osamosvojitvijo Slovenije je že kazalo, da bodo Prekmurci in Prleki svojo priljubljeno počitniško destinacijo izgubili, toda k sreči se to ni zgodilo.
»Zdaj v Baško že lep čas odhajajo z avtobusi. Otok Krk in kopno povezuje most, eden vrhunskih gradbenih dosežkov v Jugoslaviji v 80. letih prejšnjega stoletja. Krški most so nekoč imenovali Titov, postavljali pa so ga štiri leta,« je spomine sklenil Franci Klemenčič. Letos je ekonomska cena letovanja znašala 390 evrov, starši otrok, ki so letovali iz zdravstvenih razlogov, pa so morali prispevati samo 106,70 evra. Ugodnost je izkoristilo 500 otrok iz Pomurja.
