Beda v glasbenih šolah: Izgubljata se smisel in motivacija za učenca in učitelja

Veliko se je govorilo o tem, kako športno neudejstvovanje in prekinitev športnih treningov vplivata na razvoj bodočih slovenskih športnikov, a niso le mladi športniki tisti, na katere bo ta prekinitev izvajanja programa imela velik vpliv. V težki situaciji so se znašli tudi številni mladi glasbeniki. Učitelji in starši opažajo upad motivacije, apatičnost, pomanjkanje koncentracije in nezainteresiranost. Če se tisti, ki osnove že obvladajo in že imajo neko znanje v danih razmerah še nekako znajdejo, so se učenci nižjih razredov, ki se komaj spoznavajo z inštrumentom in glasbenimi osnovami, znašli v brezizhodnem položaju. Kako poteka pouk na daljavo, nam je zaupala ravnateljica Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Betka Bizjak Kotnik, ki je odkrito izpostavila številne težave, s katerimi se pri svojem delu soočajo vsakodnevno. 

Glasbene šole so se že jeseni na podlagi spomladanske izkušnje poskušali pripraviti čim bolje. Ukvarjali so se s tem, kako zagotoviti čim boljši prenos podatkov, kako optimizirati nastavitve v programih, kako se prilagoditi na inštrument, specifiko jakosti zvoka ali petja, kam postaviti kamero, kam mikrofon in tako dalje. Poseben izziv je tudi izvajanje baletnega pouka in sodobnega plesa, kjer pouk poteka v razredu do 18 učencev in ob živi klavirski spremljavi.

Nemočni, ko slika in zvok zamrzneta

A v glasbenih šolah poleg instrumentalnega pouka potekajo tudi skupinski predmeti, kjer se učenci učijo glasbene teorije, zbor, orkester, komorna igra in še kaj. »Vse te omenjene postavke smo in še sproti rešujemo, kolikor se da. Ponosni smo na nove veščine, vendar smo nemočni in v velikem precepu, ko se povezave sesedejo in zvok in slika zamrzneta. Vse skozi svetujemo profesorjem, staršem in učencem ob pomoči vzdrževalcev tehnične opreme. Prirejamo nastope v živo – interne in z decembrom tudi javne. Motivacijo poskušamo iz tedna v teden dvigovati. Po vseh počitnicah, jesenskih in zdaj novoletnih, smo se veselili in upali, da se le vrnemo v šole,« pravi Bizjakova in izpostavlja, da je največji izziv poučevanje prvih razredov.

»Mesec in pol dela na začetku šolskega leta z učenci, starimi od šest do osem let, ki spoznavajo nov inštrument ali se prvič srečuje z glasbo in s plesom v pripravnicah, zagotovo ni bilo dovolj, da bi učencem ob poučevanju na daljavo bilo lagodno, kaj šele njihovim staršem in bližnjim, saj so si poleg vseh svojih obveznosti morali organizirati čas, da so prisotni pri urah svojih otrok. Starši so postali desna roka učitelja glasbe, harfe, flavte, klavirja, violine, violončela, tolkal. Desna roka, ko je treba otrokom pomagati pri reševanju težav s tonom, postavitvijo rok, loka, dihanjem, da ne omenimo tudi motivacije in spodbujanja.«

Ko doma ni pravih pogojev

Ravnateljica pravi, da učiteljem predstavlja velik izziv, kako na daljavo iz slike in videa in ne iz zvoka in energije učenca razbrati, kako napreduje, kako oblikovati napotke in smernice iz ure v uro in kako organizirati nastope. »S čim nadomestiti komorno igro in igro s klavirjem? S čim nadomestiti oder in akustiko dvoran? S čim nadomestiti nedrsečo podlago in zadosti velik prostor doma v stanovanju, kar učenci baleta in sodobnega plesa potrebujejo za učenje in ki jim je na voljo v plesnih dvoranah. Kako pravilno krepiti in oblikovati telo mladega plesalca in plesalke in moč stopal? Če vemo, da v višjih razredih trenirajo balet po predmetniku vsak dan po uro in pol in v dvoranah, ki so opremljene s primerno visokimi plesnimi drogovi in omogočajo prostor za skoke, diagonale in piruete. Pouk orgel je še ena specifika, saj učenci praviloma nimajo orgel doma in vadijo na različnih lokacijah. Vadenje inštrumenta v večstanovanjskih prostorih ni enostavno. Nekaj učencev si je moralo priskrbeti lokacije, kjer lahko vadijo inštrument ali izvajajo vaje. Šola jim tukaj ne more pomagati,« še navaja.



Ob tem še opozarja, da v realnosti ne morejo teči vse aktivnosti prek interneta. »Prek spleta namreč ni mogoče priskrbeti jezičkov oziroma ustnikov za pihala, ki jih učenci ne znajo izdelati sami. Prav tako ni mogoče zamenjati počenih strun na godalih ali popraviti poškodb loka, popraviti in servisirati ventilov trobil. Nekaterim učencem smo v tem času tudi posodili inštrumente, da lahko napredujejo oziroma nadaljujejo pouk (pedalna harfa, marimba, vibrafon).«

Kdaj se bodo vrnili v glasbene šole? 

Glasbene šole so januarja že prejele obvestilo, da se jih obravnava enako kot osnovne šole in da se bodo lahko učenci v šole lahko vrnili, ko se bo vrnila osnovna šola v celoti. V glasbeni šoli upajo, da jim bodo spomladanski meseci tako bolj naklonjeni in da bodo lahko izpeljali priprave za učence, ki se pripravljajo na sprejemne preizkuse za srednjo stopnjo. Preizkusi so predvideni za mesec marec, preizkusi za nižje glasbene šole pa v maju. »Če nam to uspe, bo zagotovljen eden od pogojev za kontinuiran razvoj mladih glasbenikov.«

Težave imajo tudi študentje akademije za glasbo, a drugačne kot učenci nižjih ali srednjih glasbenih šol. Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec pa pravi, da so za študente največje težave aplikacije, ki težko nadzorujejo kakovost tona in dinamični razpon. »Največji hendikep je zagotovo dejstvo, da so omejeni vsi javni nastopi – stik z živim občinstvom je namreč tisto, kar je za glasbenike najpomembnejše. Sicer bogata koncertna dejavnost Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je trenutno popolnoma onemogočena. Upamo seveda, da bo cepivo pripomoglo k boljši epidemiološki situaciji in da bomo lahko počasi začeli vsaj individualni pouk in pouk v majhnih skupinah.«