Beltincem bodo povrnili nekdanji sijaj
Študentje oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v beltinskem gradu pripravili razstavo predlogov krajinskoarhitekturnih ureditev prenove beltinskega parka, Panonske ulice in središča Beltincev. Beltinci so že nekoč sloveli kot urejen kraj z dušo, z živahnim središčem in gradom, obdanim z velikim grajskim parkom.
Na glavnem trgu so delovali trgovci in gostilničarji. Za glavno Panonsko ulico je bil značilen obojestranski drevored laških topolov. V Beltincih so pred vojno živeli Judje, ki so aktivno sodelovali pri razvoju kraja in mu pustili pečat s svojo dejavnostjo in značilnim življenjem. Med drugo vojno so Jude pregnali, po vojni pa je z nacionalizacijo nepremičnin odšla tudi zadnja grofica Marija Zichy. Beltinci so tako izgubili svojo identiteto, arhitekturna in kulturna dediščina pa sta začeli propadati.
Po drugi svetovni vojni in na začetku osamosvojitve Slovenije je bilo veliko za kraj značilnih stavb odstranjenih, zrasli so stanovanjski bloki in dva nakupovalna centra s parkirišči. Danes so Beltinci tipično razpotegnjeno obcestno naselje.
Študenti so z oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so smelo pristopili k nalogam. Razvijali so različne koncepte, vsem pa je bilo skupno osnovno vodilo; vrnitev drevoredov na glavno ulico, več prostora za pešce in kolesarje, zapolnitev vrzeli obulične pozidave in posebna skrb za kulturno dediščino. Morali so zavzeti odnos do parka in grajskega dvorišča kot dediščine, poseben izziv pa sta bila nogometni stadion in pomožno nogometno igrišče, ki sta umeščena v park oziroma na njegov rob, prav tako pa tudi obstoječe prakse, kot so organizacija velikih dogodkov in prometne ureditve, povezane z njimi.
O pomenu razstave je na odprtju spregovoril župan Marko Virag, ki je pohvalil študente, mentorico in asistenta, da so se potrudili in pripravili idejno zasnovo, kako naj bi bilo v prihodnje urejeno središče Beltincev. Študentje so tudi dali predloge, kako naj bi uredili park, v katerem rastejo mogočna drevesa, pri čemer bo treba nekatera odstraniti in jih zamenjati z mladimi.
O tem, kako so nastajala študentska dela, je misli strnila mentorica, doc. Darja Matjašec, in povedala, da so študentje najprej obiskali Beltince, si ogledali načrtovana dela in nato začeli snovati, risati in se poglabljati v delo. Najboljše ideje so dali na panoje.
