KONJSKE DIRKE
Ben Hur premagal Herkulesa
V Šentjerneju so organizirali konjske dirke štirivpreg kot v rimskih časih.
Odpri galerijo
Ben Hur drvi zmagi naproti. FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda
V vročem nedeljskem popoldnevu je bilo na šentjernejskem hipodromu po osrednjih kasaških dirkah čutiti pridih rimskega cesarstva. Ne le z glasbo, ki je stopnjevala napetost, ko so na dirkalno stezo prišle štirivprege. Tudi oprava tako imenovanih kvadrig, vsaka s štirimi ozaljšanimi konji, ki so jih upravljali voznik in sovoznik, ter poziv komentatorja Branka Hrge, naj se gledalci iz prve vrste tribune umaknejo višje.
Dirka štirivpreg je lahko namreč sila nevarna, a vsi trije pari konjenikov so dokazali, da se tega še kako zavedajo, da konje obvladajo in da so tudi štirinožci vajeni tovrstnih vpreg, zato je tekma potekala v pravem športnem duhu.
Med sabo so se pomerile tri štirivprege, dve dolenjski in ena štajerska, kar nekako pričakovana pa je bila zmaga že mednarodno uveljavljenega tandema Gregorič – očeta Francija in sina Mihe – z vpreženimi štirimi kasači. Ime njihove vprege je Ben Hur iz Šentjerneja. Gregoričevi imajo v Grobljah ranč, s konji pa se ukvarjajo že več rodov. Atraktivnih tekmovanj in dirk se udeležujejo po Sloveniji in tujini.
Druga kvadriga, ki so ji nadeli ime Herkules iz Trebnjega, prihaja s konjerejske kmetije iz Dolenjih Selc pri Dobrniču. Boštjan in Miran Gorc sta vodila četvero konj, sicer pa se na kmetiji ukvarjajo z rejo slovenskih hladnokrvnih konj, s treningi vožnje in jahanja ter tudi s športnim jahanjem. Pri delu na kmetiji in s konji sodelujejo tri generacije, družina pa ohranja tradicijo kovaštva.
Na progi je bila spretna tudi kvadriga Mesalla s Štajerske, tako da sta tudi voznik Miha Cebek in sovoznik Dejan Beloševič prejela pokal, vsekakor pa sta z nastopom odlično predstavila konjarstvo Cebek iz Zgornje Pristave v Halozah, kjer se ukvarjajo z vzrejo in prodajo baročnih konj.
Štirivprege so torej gledalce popeljale v antične čase, ko je bilo to tekmovanje celo tisočletje zelo cenjeno, nastopi kvadrig pa so bili tudi olimpijska disciplina. Dirke so se v preteklosti odvijale na velikih tekmovališčih, največja arena Circus Maximus v Rimu, ki so jo zgradili v 6. stoletju pred našim štetjem, je sprejela kar 250.000 gledalcev, v dolžino je merila 600 metrov, v širino pa 200.
Sicer pa so takšne dirke spremljale spektakularne nesreče, veliko tekmovalcev je umrlo, kar pa gledalcev ni motilo, vozniki so bili namreč običajno sužnji ali osvobojeni sužnji. A ti so lahko postali pravi junaki, superzvezdniki, ki so zaslužili tudi veliko denarja.
Vse tri kmetije, ki so imele svoje predstavnike v spektakularni dirki štirivpreg, se vključujejo v lokalno okolje tudi s svojimi kočijami in organizacijo prevozov, tudi za poroke. In prav v znamenju kočij bo Šentjernej to soboto, ko bo v občini praznovanje občinskega praznika na vrhuncu. Društvo Šentjernejska konjenica, to letos zaznamuje 20 let delovanja, namreč pripravlja odmevno prireditev 100 kočij v Šentjernej.
Zdaj je prijavljenih že več kot 120, tudi iz sosednjih držav, zbrali pa se bodo ob 9. uri na šentjernejskem hipodromu in se odpravili na panoramsko vožnjo po podgorjanskem kraju, ki so ga konji zaznamovali že v davni preteklosti. O tem priča tradicija blagoslova konj v Dolenji Stari vasi, kjer neprekinjeno tradicijo žegnanja ohranjajo že 160 let, Šentjernej pa se je v zgodovino kasaštva zapisal pred 200 leti, ko je ob zdajšnji regionalni cesti od Šentjerneja proti Kostanjevici konje treniral izumitelj ladijskega vijaka Jozef Ressel, tam je bilo tudi dirkališče, sicer pa so v Šentjerneju prve konjske dirke organizirali pred več kot 130 leti.
Drugouvrščena štirivprega Boštjana in Mirana Gorca
Dirka štirivpreg je lahko namreč sila nevarna, a vsi trije pari konjenikov so dokazali, da se tega še kako zavedajo, da konje obvladajo in da so tudi štirinožci vajeni tovrstnih vpreg, zato je tekma potekala v pravem športnem duhu.
Med sabo so se pomerile tri štirivprege, dve dolenjski in ena štajerska, kar nekako pričakovana pa je bila zmaga že mednarodno uveljavljenega tandema Gregorič – očeta Francija in sina Mihe – z vpreženimi štirimi kasači. Ime njihove vprege je Ben Hur iz Šentjerneja. Gregoričevi imajo v Grobljah ranč, s konji pa se ukvarjajo že več rodov. Atraktivnih tekmovanj in dirk se udeležujejo po Sloveniji in tujini.
V nedeljo je bila na šentjernejskem hipodromu poleg sedmih dirk in dirk štirivpreg še dirka ponijev, ki je pokazala, da je tudi med najmlajšimi veliko ljubiteljev konj.
Druga kvadriga, ki so ji nadeli ime Herkules iz Trebnjega, prihaja s konjerejske kmetije iz Dolenjih Selc pri Dobrniču. Boštjan in Miran Gorc sta vodila četvero konj, sicer pa se na kmetiji ukvarjajo z rejo slovenskih hladnokrvnih konj, s treningi vožnje in jahanja ter tudi s športnim jahanjem. Pri delu na kmetiji in s konji sodelujejo tri generacije, družina pa ohranja tradicijo kovaštva.
Na progi je bila spretna tudi kvadriga Mesalla s Štajerske, tako da sta tudi voznik Miha Cebek in sovoznik Dejan Beloševič prejela pokal, vsekakor pa sta z nastopom odlično predstavila konjarstvo Cebek iz Zgornje Pristave v Halozah, kjer se ukvarjajo z vzrejo in prodajo baročnih konj.
Mesalla s Štajerske
Štirivprege so torej gledalce popeljale v antične čase, ko je bilo to tekmovanje celo tisočletje zelo cenjeno, nastopi kvadrig pa so bili tudi olimpijska disciplina. Dirke so se v preteklosti odvijale na velikih tekmovališčih, največja arena Circus Maximus v Rimu, ki so jo zgradili v 6. stoletju pred našim štetjem, je sprejela kar 250.000 gledalcev, v dolžino je merila 600 metrov, v širino pa 200.
Sicer pa so takšne dirke spremljale spektakularne nesreče, veliko tekmovalcev je umrlo, kar pa gledalcev ni motilo, vozniki so bili namreč običajno sužnji ali osvobojeni sužnji. A ti so lahko postali pravi junaki, superzvezdniki, ki so zaslužili tudi veliko denarja.
V soboto 100 kočij
Vse tri kmetije, ki so imele svoje predstavnike v spektakularni dirki štirivpreg, se vključujejo v lokalno okolje tudi s svojimi kočijami in organizacijo prevozov, tudi za poroke. In prav v znamenju kočij bo Šentjernej to soboto, ko bo v občini praznovanje občinskega praznika na vrhuncu. Društvo Šentjernejska konjenica, to letos zaznamuje 20 let delovanja, namreč pripravlja odmevno prireditev 100 kočij v Šentjernej.
Šentjernej se je v zgodovino kasaštva zapisal pred 200 leti, ko je tu konje treniral izumitelj ladijskega vijaka Jozef Ressel.
Zdaj je prijavljenih že več kot 120, tudi iz sosednjih držav, zbrali pa se bodo ob 9. uri na šentjernejskem hipodromu in se odpravili na panoramsko vožnjo po podgorjanskem kraju, ki so ga konji zaznamovali že v davni preteklosti. O tem priča tradicija blagoslova konj v Dolenji Stari vasi, kjer neprekinjeno tradicijo žegnanja ohranjajo že 160 let, Šentjernej pa se je v zgodovino kasaštva zapisal pred 200 leti, ko je ob zdajšnji regionalni cesti od Šentjerneja proti Kostanjevici konje treniral izumitelj ladijskega vijaka Jozef Ressel, tam je bilo tudi dirkališče, sicer pa so v Šentjerneju prve konjske dirke organizirali pred več kot 130 leti.
