Cenovni šok: kmalu dva evra za liter goriva?
Vojna v Ukrajini je pognala cene naftnih derivatov v nebo. Postala je glavno gonilo rasti cen energentov in inflacije, ki je že prej dosegla rekordnih šest odstotkov. Predsednik vlade in ministri mirijo, da je naftnih derivatov dovolj in da bodo poskrbeli, da cene ne bodo eksplodirale, a že zdaj so te nepredstavljivo visoke.
Italija: Za dizel je treba odšteti 1,989 evra, za 95-oktanski bencin 1,877 evra.
Avstrija: Za dizel je treba odšteti 1,520 evra, za 95-oktanski bencin 1,528 evra.
Hrvaška: Za dizel je treba odšteti 1,490 evra, za 95-oktanski bencin 1,5 evra.
Madžarska: Za dizel je treba odšteti 1,22 evra, za 95-oktanski bencin 1,22 evra.
Slovenija: Za dizel je treba odšteti 1,669 evra , za 95-oktanski bencin 1,560 evra.
Kdaj bi se cena naftnih derivatov lahko ustavila in ali bomo prišli do točke, ko bo treba za gorivo odšteti dva evra na liter, smo vprašali analitika s področja investicijskih skladov.
Cena nafte pravzaprav narašča že vse od izbruha novega koronavirusa. Takrat je nenadoma dramatično upadla zaradi strahu, da bodo covidni ukrepi povzročili močan upad gospodarske rasti in s tem upad porabe nafte in derivatov. Kmalu zatem je prišlo do množičnih stimulativnih ukrepov iz državnih proračunov in monetarnih oblasti, kar je povzročilo nenadno in delno celo pretirano gospodarsko okrevanje, čemur ponudba tudi zaradi logističnih ovir ni mogla slediti. Prišlo je do inflacijskih pritiskov, kar je spodbudilo rast cen energentov.
Razumeti je treba tudi, da se črpanje nafte zaradi šoka, ki so ga naftne družbe doživele aprila 2020, ko je terminska pogodba za sodček nafte v določenem trenutku upadla celo na negativno vrednost, nikoli ni zares vrnilo na ravni pred covidno krizo. Naftne družbe so bile zaradi takratne nizke cene nafte in tudi negativnega sentimenta dela javnosti do fosilnih goriv bolj rezervirane pri novih investicijah. In še danes je tako – prednost ima zelena energija, ki pa ima tudi svoja specifična pravila igre.
Trenutno divjanje cen energentov v zadnjih dneh je seveda močno povezano s sankcijami proti Rusiji, ki je ena največjih proizvajalk nafte in plina, poleg tega pa še agrarnih surovin in drugih industrijskih in plemenitih kovin.
Nemogoče je karkoli resno napovedati v teh razmerah, gre namreč za politične in pogosto tudi čustvene odločitve. Evropa bo seveda iskala druge vire energentov, kar pa na kratek rok ne bo enostavno zaradi transportnih in skladiščnih ovir.
Morebitna umiritev dogajanja na relaciji Rusija–Ukrajina bo seveda delno sprostila cenovni krč, večji upad cen pa lahko pričakujemo šele v primeru ukinitve sankcij proti ruskim podjetjem. Do takrat bomo najbrž v primežu rasti cen oziroma ravni cen, ki je v zadnjih letih nismo bili navajeni, in bo močno vplivala tako na življenjske stroške pri gospodinjstvih kot na poslovne stroške v podjetjih. Delno morda lahko vlada na cene vpliva s prerazporeditvijo trošarin ali z drugimi oblikami enkratnih socialnih transferjev, a je najbrž cenovni šok premočan, da bi ga lahko popolnoma odpravila.
Peter Mizerit, Primorski skladi, d. o. o.
Cena nafte pravzaprav narašča že vse od izbruha novega koronavirusa. Takrat je nenadoma dramatično upadla zaradi strahu, da bodo covidni ukrepi povzročili močan upad gospodarske rasti in s tem upad porabe nafte in derivatov. Kmalu zatem je prišlo do množičnih stimulativnih ukrepov iz državnih proračunov in monetarnih oblasti, kar je povzročilo nenadno in delno celo pretirano gospodarsko okrevanje, čemur ponudba tudi zaradi logističnih ovir ni mogla slediti. Prišlo je do inflacijskih pritiskov, kar je spodbudilo rast cen energentov.
Razumeti je treba tudi, da se črpanje nafte zaradi šoka, ki so ga naftne družbe doživele aprila 2020, ko je terminska pogodba za sodček nafte v določenem trenutku upadla celo na negativno vrednost, nikoli ni zares vrnilo na ravni pred covidno krizo. Naftne družbe so bile zaradi takratne nizke cene nafte in tudi negativnega sentimenta dela javnosti do fosilnih goriv bolj rezervirane pri novih investicijah. In še danes je tako – prednost ima zelena energija, ki pa ima tudi svoja specifična pravila igre.
Trenutno divjanje cen energentov v zadnjih dneh je seveda močno povezano s sankcijami proti Rusiji, ki je ena največjih proizvajalk nafte in plina, poleg tega pa še agrarnih surovin in drugih industrijskih in plemenitih kovin.
Nemogoče je karkoli resno napovedati v teh razmerah, gre namreč za politične in pogosto tudi čustvene odločitve. Evropa bo seveda iskala druge vire energentov, kar pa na kratek rok ne bo enostavno zaradi transportnih in skladiščnih ovir.
Morebitna umiritev dogajanja na relaciji Rusija–Ukrajina bo seveda delno sprostila cenovni krč, večji upad cen pa lahko pričakujemo šele v primeru ukinitve sankcij proti ruskim podjetjem. Do takrat bomo najbrž v primežu rasti cen oziroma ravni cen, ki je v zadnjih letih nismo bili navajeni, in bo močno vplivala tako na življenjske stroške pri gospodinjstvih kot na poslovne stroške v podjetjih. Delno morda lahko vlada na cene vpliva s prerazporeditvijo trošarin ali z drugimi oblikami enkratnih socialnih transferjev, a je najbrž cenovni šok premočan, da bi ga lahko popolnoma odpravila.
Peter Mizerit, Primorski skladi, d. o. o.
V preteklih dneh smo poročali, da so ljudje zaradi napovedi o rasti cen nafte na bencinskih servisih množično polnili rezervoarje svojih avtomobilov. Ponekod je tudi zmanjkalo dizla.
