Krek po novici slabo spal, staršem sporoča: Ne ogrožajte svojih otrok (VIDEO)

Ob 11. uri se je začela novinarska konferenca UKC Ljubljana in GZS o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida 19 v delovnem okolju, na kateri sodelujejo predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKCL Metoda Dodič Fikfak, vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, predsednik OZS Branko Meh, direktor NIJZ Milan Krek, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič ter generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.  
 

---

Preberite tudi:

Število okužb pri nas skokovito poskočilo, znova tudi smrtna žrtev

---

Tiskovno konferenco lahko spremljate tukaj:


Okoli 800.000 ljudi preživi v delovnih okoljih s sodelavci po najmanj osem ur na dan skupaj, v takih okoljih in še posebej v zimi je možnost prenosa veliko večja, je povedala Dodič Fikfakova. Proizvodnja industrija, gradbeništvo in trgovine so najbolj prizadeta delovna mesta, je pokazala študija. Več kot 10 odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi zaradi posttravmatskega stresa. Tega ni v tistih organizacijah, kjer so pri zaščitnih ukrepih sodelovali tudi delavci.

Če se delodajalec ne drži pravil, je za to pristojna inšpekcija za delo, ki izvaja kontrole in tudi svetuje. Mislim, da ne gre za namerno kršenje pravil, ampak za neznanje, je dejala Dodič Fikfakova.

Opozorilo pred italijanskim scenarijem

Beovićeva je dejala, da Slovenija vstopa v jesensko obdobje v sorazmerno slabem stanju, število primerov v zadnjih dneh narašča. Gre za posledice širjenja okužb, ki so bile v preteklih tednih vnesene iz tujine, predvsem iz Hrvaške. To se nam dogaja že tretjič po marcu in začetku poletja. Po podatkih epidemiologov so manjši izbruhi povezani z druženjem ljudi, zasebnim druženjem predvsem mladih ljudi, v ospredje pa prihajajo stiku na delovnih mestih. Zato je poudarila pomembnost ukrepov za omejitev širjenja okužb na delovnih mestih. Dodala je, da se počasi dviga število pacientov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, in opozorila pred italijanskim scenarijem, ko so bile bolnišnice na severu države na vrhuncu epidemije prepolne.

Šmuc: Optimizem se vrača

Sonja Šmuc je ponovila, da bodo maske, razkuževanje in podobni ukrepi še nekaj časa naša nova realnost. V podjetjih v prvem valu ni bilo večjih okužb, kar kaže, da so se dobro organizirala kljub pomanjkanju navodil stroke v začetku, ko so se morali znajti sama. Zasluga gre tudi zaposlenim, ki so odgovorno ravnali. Poudarila je, da si vnovičnega zapiranja gospodarstva ne moremo več privoščiti ne v Sloveniji ne v Evropi. Dejala je, da padec slovenskega BDP v zadnjem četrtletju, ko se je skrčilo za četrtino, ni nič posebnega, saj se je to dogajalo po vsem svetu, ključno bo prihajajoče četrtletje. Napovedi so nekoliko bolj obetajoče, zato se optimizem vrača. Epidemije je doslej odnesla 13.000 delovnih mest, bi bila pa številka še višja, če ne bi bilo odločnih ukrepov vlade. V zadnjih mesecih je število zaposlenih stabilno, v naslednjem letu pa naj bi se zmanjševalo. Težava pa je neoskrba z zdravstvenimi storitvami, čakalne dobe so se podaljšale, zdravje državljanov se slabša, številni po več ur, tudi dan ali dva, čakajo na zdravstveno oskrbo, ker čakajo na rezultate testov na novi koronavirus. Državljani smo pokazali visoko mero odgovornosti, ko smo spoštovali ukrepe in bili več tednov doma, je dejala, k odgovornosti pa pozvala tudi zdravstveni sistem, da se čim prej loti odpravljanja težav.

Meh: Spoštujmo eden drugega

Srečko ​Meh je ponovil, da v začetku ni bilo dovolj zaščitne opreme in da je vlada z zapiranjem obratovalnih objektov preprečila širjenje okužb. Pohvalil je zdravstvene delavce, ki so delali noč in dan. Ko so bili obrati in podjetja zaprti, so stroški še vedno ostajali, tu pa je ta vlada odigrala izredno vlogo. Če stroka pravi, da je treba nositi maske, si razkuževati roke, imeti razmak 1,5 metra, bo treba to upoštevati, ne glede na to, ali zakon pravi, da to ni treba, je njegovo mnenje. Če želimo izkoreniniti virus, bo treba začeti upoštevati, kar stroka narekuje, in spoštovati eden drugega. »Ni pomembno, da sem jaz zdrav, pomembno je, da je tudi moj kolega zdrav. Če bomo še enkrat zapirali državo, ne bo več čakanja na delo, to bo katastrofa; slovenskega gospodarstva ne bo več.« Apeliral je na delodajalce, naj pozivajo zaposlene, da začnejo poslušati stroko in se obnašajo odgovorno.

Krek: Ljudje nočejo sprejeti resnosti okužb

»Ob polnoči smo izvedeli, da imamo 55 novih okužb, zaradi tega smo slabo spali,« je začel Krek. Predstavil je nekaj številk: devet primerov je bilo uvoženih, trije iz Hrvaške, dva iz Švice, po eden iz Nemčije, Rusije, s Kosova, iz Pakistana in Madžarske. Najbolj jih skrbi, da za 14 primerov ne vedo za vir okužbe, ker ljudje več ne razkrivajo, s kom so bili v stiku. Dobijo jih kasneje, a žal prepozno. Ljudje nočejo sprejeti resnosti teh bolezni, je dejal. Kljub opozarjanju pred tesnimi stiku so obravnavali moškega, ki je imel med plesnimi vajami tesne stike s kar 20 osebami. Od lokalnih virov okužb (16) jih je 12 pri tistih iz karantene, kar pomeni, da niso naprej širili okužbe.

Maske so sestavni del zaščite, pravi Krek. Brez mask ponekod ne gre, želimo si, da bi jih nosili tudi tam, kjer ni razdalje, da bi se ljudje navadili, da tudi zunaj v gneči ljudje nosijo maske. Pričakuje, da bodo tudi organi, ki morajo izvajati nadzor, strožji. Ni več vprašanje, kaj bo država naredila za nas, ampak kaj bomo mi naredili za državo, je parafriziral nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja.

»Sovražnik ni Milan Krek iz NIJZ, naš sovražnik je virus. Zavedati se moramo, da v veliki večini samo mi s spremembo svojega vedenja ustvarjamo razmere, ko virus ne more prehajati s človeka na človeka. Ni več rok. Objemanja ni več, razen tistega intimnega. Ne morete se pozdravljati tako, kot smo se včasih. Kadar zbolite, ostanite doma, ne hodite bolni na delovno mesto. Imeli smo primer, ko je dama prišla z Zrća in dva dni kuhala kavo celotnemu nadstropju, potem smo pa dali vse v karanteno.« Pozval je k naložitvi aplikacije #OstaniZdrav. Pravi, da če virus ne more skočiti z enega človeka na drugega, umre, in da smo visoko nad oblaki ter še nismo pristali v realnosti. »Če ne bomo sprejeli realnosti tako, kot je, se bomo težko spopadli z virusom.«

Če bo šlo tako naprej, kot v zadnjem času, meni Krek, da bomo imeli resne težave, zapirati bomo morali bolnišnice, z intenzivnih oddelkov bomo morali ekipe prerazporediti na oddelke za covid. Čakalne dobe se nam bodo spet podaljšale. V šolah je vsak razred balon zase, če tega ne bi bilo, bi morali zapirati celotne šole, kar pomeni, da je 400 do 500 mater ali očetov na bolniški in ima gospodarstvo probleme. Zato je pomembno imeti maske, da bomo bolje preživeli: »Bolj ko se bomo držali pravil, lepše bomo živeli. Bolj ko se bomo šli neznanstvene pristope, težje nam bo.« To je dejal, ker mnogi na spletu dvomijo o ustreznosti ukrepov in pozivajo k nenošenju mask.

»Če bo vaš otrok nosil masko, bo zaščiten, če je ne bo nosil, ne bo zaščiten,« je sporočil Krek staršem, ki nasprotujejo temu, da bi njihovi otroci nosili maske v šoli, kot to priporoča NIJZ. »Starši bi se morali zavedati, da so svojega otroka izpostavili tveganju, če mu ne dajo masko. Mask nismo priporočili, da bi nagajali ljudem. Naučiti se moramo, da smo mi, ljudje, odgovorni, da ne zbolimo.«

»Smo država na prepihu«

Bregarjeva je dejala, da smo država na prepihu in da smo izjemno krhki. Pozvala je delavce, naj ne hodijo bolni v službo. Delo na domu ima svoje prednosti, a tudi omejitve. »Ne le jaz in moje udobje, ampak tudi skrb za druge sta ključna: koronske krize bo konec, tudi španske gripe je bilo konec.«

Ribičeva pa je delodajalce pozvala, naj imenujejo strokovne sodelavce za varnost pri delu in revidirajo svojo izjavo o varnosti pri delu, ki jo morajo nato tako delavci kot delodajalci upoštevati. Ministrstvo za delo je na svoji spletni strani objavilo odgovore na pogosta vprašanja delodajalcev.